Kmetije beležijo povečanje povpraševanja
V zvezi z vplivom pandemije koronavirusa na samooskrbo s hrano na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (SKGZ) pravijo, da dejansko ni kmetije, ki se ukvarja s trženjem, ki ne bi potrdila, da se je obseg prodaje njihovih proizvodov v času pandemije COVID-19 povečal. »Lahko bi se celo reklo, da je pandemija utrdila vezi med kmetijami in potrošniki. To se pozna tudi po zaključku epidemije,« pravijo.
O vplivu koncepta pametnih vasi na raven samooskrbe s hrano pa na KGZS pravijo, da ga je treba obravnavati celostno, kar pomeni, da ne moremo gledati samo na posamezne dele/sektorje, temveč je pomembno to, da deluje pozitivno, sinergijsko na vsa področja; tako na stopnjo samooskrbe in povezovanje deležnikov v prehranski verigi kot odnose v njej.
♦ PREBERITE TUDI ♦ OPTIMIRANJE GNOJENJA Z DUŠIKOM »
Koncept pametnih vasi morajo sprejeti uporabniki
Dr. Blaž Germšek, predstojnik Infrastrukturnega centra Jablje Kmetijskega inštituta Slovenije pa pravi, da je vedno vse odvisno od ljudi. »Mi lahko razvijemo še tako dober sistem, ampak, če ga ne bodo uporabljali tisti, za katere je bil razvit, rezultatov ne bo. Enako je s konceptom pametnih vasi, ki je sicer osnovno zelo dobro zamišljen, kaj pa bo končna realizacija, pa v tem trenutku ne vem. Vsekakor je na nas, da spodbujamo kmete pri uvedbi novejših tehnologij in pri digitalnih vsebinah povezovanja, pridelave, predelave in obdelave generiranih podatkov. Moramo pa biti pošteni in tudi povedati, da je težko nekoga navduševati oziroma ga učiti o tehnologijah, ki jih sam nisi preskusil v praksi. Samokritično direktno povedano, prevečkrat se pri nas govori o nekih boljših tehnologijah, ki jih imajo v tujini, sami pa jih sploh nismo dobro prevedli, kaj šele preizkusili,« poudarja.
