Pomembni so tudi multiplikativni učinki
Da sodi proizvodnja hrane in pijač med najpomembnejše dejavnosti slovenskega gospodarstva, čeprav se njen prispevek k bruto domačemu proizvodu zmanjšuje, menijo tudi v Mlinotestu, ki je peti največji zaposlovalec v državi. »Ne smemo pa pozabiti na multiplikativne učinke te industrije na nacionalno gospodarstvo, na ohranjanje in razvoj podeželja, k čemur prispeva panoga zelo veliko in, sploh v teh časih, na prehransko varnost Slovenije,« poudarijo in dodajo, da sta prehranska varnost, pridelava in predelava hrane pomembni strateško-politični vprašanji vsake države, tudi Slovenije.
»Naravne razmere za kmetijstvo, ki je glavni vir surovin živilskopredelovalne industrije, so v Sloveniji izjemno zahtevne (kar tretjina slovenskega ozemlja je v območju Natura 2000) in posledično dražje kot drugje v EU, produktivnost je nižja,« opozarjajo v Mlinotestu. Dodajo, da je to za živilskopredelovalno industrijo velikokrat minus, ki ga potrošniki pred policami v trgovini ne priznavajo. »Zato bi morali večkrat na kmetijstvo in na živilskopredelovalno industrijo pogledati iz širše perspektive, saj ni za spregledati, da živilskopredelovalna industrija pomembno prispeva k ohranjanju in razvoju slovenskega podeželja, torej tudi k naši kulturni krajini, pa tudi k decentralizaciji zaposlovanja; in tudi h kulinarični tradiciji naroda in s tem h kakovosti raznolike prehrane in zdravju ljudi,« izpostavijo v Mlinotestu.
S samooskrbo tudi do delovnih mest
Opozarjajo, da mora Slovenija, čeprav je del enotnega evropskega trga, vedno razmišljati tudi o lokalni samooskrbi in delovnih mestih, ki jih panoga ustvari. »Lokalno pridelana hrana in čim krajša pot od polja do mize, ki jo mnoge države skrbno negujejo, hkrati pa odgovorni pridelava in predelava, se zadnja desetletja počasi, a vztrajno uveljavljajo tudi v Sloveniji,« pravijo in dodajo, da tem trendom nenehno sledijo in jih tudi sooblikujejo. Tako na primer že leta spodbujajo setev določenih poljščin, ki so primerne za naše podnebje in kakovostne za uporabo v živilski industriji, recimo koruze poltrdinke. »Želimo si, da bi bilo na poljih več tradicionalnih slovenskih poljščin, kot sta ajda in pira, ki jih v naši predelavi vključujemo v sodobne izdelke s pridihom slovenske tradicionalne prehrane,« povedo.
♦ PREBERITE TUDI ♦ UČINKOVIT INSEKTICID TUDI NA BOLJ OBREMENJENIH OBJEKTIH »
Več pozornosti podeželju
In na kakšen način samooskrbo z lokalno pridelano hrano spodbuja država? Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pravijo, da je, kljub izrazito težkemu obdobju, ki je za nami, epidemija COVID-19 podala dober signal, da lahko storimo veliko, če izostrimo smer kmetijske politike. Kriza zaradi COVID-19 je razkrila tudi prožnost, ki jo enotni trg omogoča za prilagajanje na izredne okoliščine. »Naše ministrstvo je v tem času, denimo, predlagalo spremembo programa razvoja podeželja, v kateri je izdatno dvignilo stopnje javne podpore za določene vrste naložb, specifično povezanimi s povečanjem produktivnosti na segmentih, kjer smo najbolj ranljivi (primer: naložbe v krepitev odpornosti kmetijstva). Zagotovili smo prerazporeditve sredstev iz nekmetijskih na kmetijske ukrepe, dodali nove sklope možnih naložb za skupinsko pripravo blaga za trg (skupni zbirni centri, skupne pakirne linije, skladišča ipd.). Na ta način bomo lahko izvedli ciljno naravnane javne razpise, katerih usmeritev bo doseganje večje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskih proizvajalcev,« poudarjajo na MKGP.
Ni kmetije, ki se ukvarja s trženjem, ki ne bi potrdila, da se je obseg prodaje njihovih proizvodov v času pandemije Covid-19 povečal.
Na ministrstvu dodajajo, da lahko zelo veliko storimo s povezovanjem proizvajalcev samih in naprej vseh akterjev po verigi vrednosti. »To se nam zdi ključno. Krepitev zaupanja med posameznimi členi v verigi v smeri dolgoročnih pogodbenih odnosov bo lahko ublažila marsikatere eksterne šoke, kot je bila ta epidemija, in zagotovila zadostne količine hrane na slovenskem trgu,« razlagajo.
Predvsem pa je treba vse te izkušnje vgraditi v pripravo programskih dokumentov za naslednjo finančno perspektivo 2021–2027, jih izrazito zaostriti v smislu jasne strateške naravnanosti in zasledovanja prioritet, sistemsko povezati različne finančne mehanizme med seboj in ohraniti osredotočenost na krepitev produktivnosti ob hkratnem zagotavljanju trajnosti.
