Oblikovanje pametnega podeželja
Kako pa bodo na razvoj kmetijstva in podeželja vplivala tudi sredstva za kohezijo ter za kmetijstvo in razvoj podeželja? Na KGZS ob tem poudarjajo, da ko govorimo o kmetijstvu, koheziji in sredstvih za razvoj podeželja, je treba imeti v mislih celotno podeželje. »In če se sledi enemu od štirih ciljev EU, zapisanem že v Rimski pogodbi, ki pravi, da je treba zagotoviti primeren standard življenja na podeželju in v mestih, sta kohezija in razvoj podeželja za razvoj podeželskih območij izredno pomembna. V tem delu ne govorimo več samo o digitaliziranem podeželju, ampak o pametnem podeželju,« razlagajo.
Sredstva za razvoj podeželja bodo usmerjena tudi v naložbe, ki bodo spodbujale razvoj inovacij in prenos znanj ter digitalnih zmogljivosti.
Mladi potrebujejo finančno podporo in praktično znanje
In kako na evropsko usmeritev v zeleni in digitalni razvoj gledajo mladi? Po besedah Anje Mager, predsednice Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), se mladi zavedajo pomena okolja in narave; kot kmetje so od narave odvisni. Podnebne spremembe jim že narekujejo način kmetovanja. Potrebujejo pa tudi finančno podporo. Zahteve, ki izhajajo iz strategij ‘Od vil do vilic’ in o biotski raznovrstnosti, so namreč velike in zahtevajo prilagoditve, kar v kmetijstvu ne gre čez noč.
Preberite tudi: PODEŽELJE PRIHODNOSTI – PAMETNE VASI
V zvezi z digitalizacijo, ki je za konkurenčno delovanje kmetij ključna, pa sogovornica opozarja, da številne kmetije še nimajo dostopa do hitrega interneta, ki je osnova za avtomatizacijo in digitalizacijo.
Za posodobitev kmetije mladi potrebujejo tako finančno pomoč kot znanje. V Sloveniji je na široko dostopno predvsem osnovno znanje, konkretno znanje za svoje projekte (kako instalirati molzni aparat, tehnološko posodobiti hlev, sestavljanje krmnih obrokov …) pa mladi pridobivajo predvsem v tujini s pomočjo interneta ali tujih strokovnjakov.
