»Zahteve, ki izhajajo iz strategij ‘Od vil do vilic’ in o biotski raznovrstnosti, so velike in zahtevajo prilagoditve, kar v kmetijstvu ne gre čez
noč,« poudarja Anja Mager,
predsednica Zveze slovenske podeželske mladine.
»Da je Slovenija še vedno med vodilnimi državami na področju pametnega razvoja podeželja, priča podatek o velikem številu dogodkov, ki smo se jih v zadnjih nekaj mesecih udeleževali in predstavljali naše dobre prakse,« pravi dr. Emilija Stojmenova Duh, predsednica digitalne mreže 4PDIH.
Dvig inovativnosti, produktivnosti in konkurenčnosti
Na kakšen način pa je razvoj kmetijstva začrtala Slovenija, še zlasti v luči nove evropske usmeritve v zeleni razvoj in digitalizacijo? Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da se bo pri oblikovanju Strateškega načrta za izvajanje Skupne kmetijske politike v obdobju 2021–2027 upoštevala tudi Strategija Razvoja Republike Slovenije do leta 2030, ki se na digitalizacijo navezuje s kazalnikom uspešnosti ‘Indeks digitalnega gospodarstva in družbe’ iz poglavja 6 – Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor. Zasledovanje tega cilja je vezano na zviševanje produktivnosti in ustvarjanje višje dodane vrednosti na zaposlenega. Top bi bilo podprto z »inovacijami, raziskovanjem, spodbujanjem ustvarjalnosti in izkoriščanjem digitalnih potencialov in vseh priložnosti, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija«.
Prek izvajanja strateškega načrta v skladu s strategijo ‘Od vil do vilic’ in Strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 bodo v skladu s sprejetim in potrjenim Strateških načrtom 2021–2027 vloženi napori v povečanje ekološkega kmetovanja, zmanjšanje izgub hranil, antibiotikov v veterini in uporabi kemičnih pesticidov. »Sredstva za razvoj podeželja bodo usmerjena tudi v naložbe, ki bodo spodbujale razvoj inovacij in prenos znanj ter digitalnih zmogljivosti. Spodbujale se bodo naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje in naložbe v okolje,« poudarjajo na MKGP.
Evropski prioriteti bosta ključni za pridobivanje evropskih sredstev
Pandemija COVID-19 je močno povečala uporabo digitalnih tehnologij. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ob tem pravijo, da digitalizacija v kmetijstvu postaja nepogrešljiv del razvoja kmetijskih gospodarstev, olajšanja dela, povečanja učinkovitosti in boljšega ekonomskega rezultata. V tem delu korona kriza ni imela velikega neposrednega ali posrednega učinka, razen splošnih, ki so prizadeli vse panoge.
»Pomen digitalizacije v korona krizi pa se je pokazal predvsem pri trženju na kmetijah, v smislu močnejših kratkih verig in direktne prodaje. Digitalizacija je odprla nove prodajne poti od kmeta do potrošnika,« razlagajo na KGZS.
Na KGZS tudi pravijo, da bo moralo slovensko kmetijstvo upoštevati dve vseevropski prioriteti – zeleni in digitalni prehod, ki sta temelj nove evropske strategije rasti, če želi biti deležno razvojnih sredstev, predvsem nove Skupne kmetijske politike (SKP). »Je pa vprašanje, kakšen bo pristop k temu. Če bo pristop v smeri, da Slovenija že danes ni zelena dežela, potem bo zmanjkalo ‘naboja’ za digitalni pristop k temu,« poudarjajo.
Digitalizacija v kmetijstvu postaja nepogrešljiv del razvoja kmetijskih gospodarstev, olajšanja dela, povečanja učinkovitosti in boljšega ekonomskega rezultata.
