Dražjo tehnologijo si lahko privoščijo večji pridelovalci
Na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pa pravijo, da mora pametno kmetijstvo kmetom zagotoviti dodano vrednost v obliki lažjega in kakovostnejšega odločanja, učinkovitejše upravljanje in s tem manjšo porabo surovin.
Posodabljanje proizvodnih kapacitet, avtomatizacija procesov, zniževanje stroškov, prihranek energije, znižanje obremenitev na okolje ipd. je stalen proces, ki se sočasno izvaja tudi z razvojem strojne tehnike. Digitalizacija in računalniško vodeni procesi pa pridejo v poštev zlasti pri večjih proizvajalcih in predelovalnih sistemih, ki so močno vpeti v trg. Vendar pa pametno kmetijstvo ne zajema samo velikih kmetij, temveč so vanj vključene družinske kmetije, posebne rastlinske kulture in različne pasme živali, ekološko kmetovanje in izpolnjevanje različnih zahtev potrošnikov.
Pametno kmetijstvo pa lahko prinese tudi velike koristi v zvezi z okoljskimi vprašanji, kot so učinkovitejša uporaba vode, manj FFS, manjša poraba goriva, optimizacija obdelav ipd.
V Sloveniji so v uporabi molzni roboti, roboti za čiščenje hlevov, droni za zgodnje odkrivanje rastlinskih okužb, senzorji za namakanje in nadziranje stanja tal, traktorji in priključki za obdelavo tal, varstvo rastlin in spravilo pridelka, ki so satelitsko vodeni in delno robotizirani in mnogo poskusnih tehnologij (samohodni stroji z različnimi senzorji in opravili).
»Pomembno je tudi precizno kmetijstvo, natančno prostorsko upravljanje za izboljšanje pridelkov glede na vložena sredstva in hkrati zmanjšanje vplivov kmetijstva na okolje. To so sistemi za podporo odločanju za celovito upravljanje kmetij s pomočjo satelitskih posnetkov, da bi optimizirali pridelavo. Kmetijskim gospodarstvom so na voljo grafični podatki o kmetijskih parcelah in rabi zemljišč, ki jih lahko uporabijo pri vodenju kmetijske mehanizacije na podlagi globalnega sistema za pozicioniranje GNSS ali pri načrtovanju zasaditve in kolobarja,« razlagajo na ministrstvu.
Kmetovanje se splača,
če je premišljeno in
se ne preskakujejo
koraki.
Veliko ovir za vstop mladih v kmetijstvo
Sodobno kmetijstvo pa niso le tehnologije, temveč tudi ljudje – kmetje. Uvajanju tehnoloških novosti in pridobivanju novega znanja so naklonjeni predvsem mladi. V zvezi z njimi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), pravi, da mladi težko vidijo prihodnost v kmetijstvu, ker je otežen dostop do zemlje, finančnih sredstev, odkupne cene pridelkov so nizke, potrošniki so vedno bolj zahtevni, ni razumevanja do kmetijstva. »Na samih kmetijah so velikokrat odnosi zaostreni; ko se kmetija preda, se morda le na papirju, ne pa dejansko, da bi naslednik dobil vso odgovornost,« razlaga sogovornica, ko opisuje dejavnike, zaradi katerih mladi ne želijo ostati na kmetiji.
Po drugi strani pa pri pogovorih z mladimi na ZSPM ugotavljajo, da se na kmetiji vendarle splača ostati, saj je kakovost življenja drugačna, hrano prideluješ sam, živiš tam, kamor hodijo drugi na dopust. »Čeprav moraš v takem okolju dosti več delati, vztrajamo, ker verjamemo, da je to prava pot. Mladi, ki se odločijo za njo, ljubijo podeželje in kmetijstvo,« razlaga Anja Mager.
♦ PREBERITE TUDI ♦ POVEČANJE UČINKOVITOSTI EKOLOŠKEGA ŽLAHTNJENJA »
Znanje daje uvid v priložnosti
Sogovornica pravi, da na kmetije prihajajo tudi novi pristopniki, ki na kmetijsko dejavnost gledajo skozi številke; kmetovanje se splača, če je premišljeno in se ne preskakujejo koraki. Ob tem pa morajo imeti kmetje široko znanje, tako v zvezi s pridelavo pridelkov in njihovo predelavo kot tudi znanje in veščine računovodstva, izdelave poslovnih načrtov, poznati morajo trg, potrebe potrošnikov.
»Mladi so vedno bolj inovativni in se tega zavedajo. Ko omenjeno znanje osvojijo, na kmetiji vidijo možnosti. Razmišljanje, da je vse slabo, se obrača, vendar prepočasi. V ZSPM želimo na tem delati še bolj, da bo pozitivno razmišljanje prevladalo nad črnogledim. Da bo več zanimanja za kmetijstvo, ker ga Slovenija potrebuje,« poudarja Anja Mager.
