Smo za to ustrezno organizirani?
Posebno poglavje pri sadju in zelenjavi je izgradnja zbirnih centrov za pripravo blaga za trg in neorganiziranost pridelovalcev. EU finančno podpira ustanovitev organizacij proizvajalcev (OP) z namenom, da se v prehranski verigi krepi položaj pridelovalcev hrane. Žal v Sloveniji ostajamo, razen redkih izjem, nepovezani in nimamo sklenjenih trdnih dogovorov s kupci sadja in zelenjave, pa tudi v drugih panogah, zato se položaj pridelovalcev slabša iz leta v leto. Vsekakor moramo v prihodnji finančni perspektivi nameniti dodatna sredstva za krepitev povezovanja, organiziranosti pridelovalcev, kar pa je žal vse prevečkrat premalo, saj ni prave volje za povezovanje med kmeti in zadrugami. Skrajni čas je že, da se pridelovalci z vse Slovenije povežejo in organizirano nastopijo na trgu ter na takšen način izboljšajo svoj položaj.
Je po vašem mnenju informacijska tehnologija na podeželju dovolj razvita, da lahko v Sloveniji v polnosti udejanjamo koncept pametnih vasi?
Zagotovo nam je koronavirusna kriza še utrdila prepričanje, kako pomembne so nove tehnologije in informacijska tehnologija na vseh področjih, tudi na podeželju. V naši krški občini imamo odlično pokritost z optiko, in tako sam denimo nisem imel nobenih tehničnih težav delati od doma in na daljavo, sodelovati na spletnih sestankih in zasedanjih odborov Evropskega parlamenta. Vendar je res, da smo mi na tem področju vzorčna občina, marsikje pa ni tako, saj danes v EU kar 80 milijonov ljudi nima kakovostnega dostopa do širokopasovnih povezav. Na evropskem podeželju je ta delež kar 47-odstotni, Slovenija pa je na tem področju kar precej boljša od povprečja EU. Marsikateri moji kolegi, evropski poslanci iz podeželskih območij iz različnih držav, so imeli precejšnje težave pri delu na daljavo, saj niso imeli tako dobrih internetnih povezav.
»V EU kar 80 milijonov ljudi nima kakovostnega
dostopa do širokopasovnih povezav. Na evropskem
podeželju je ta delež kar 47-odstoten, Slovenija pa je
na tem področju kar precej boljša od povprečja EU.«
V kolikšni meri je čas pandemije koronavirusa in življenja na daljavo dvignil digitalne kompetence na podeželju?
Vsekakor je pandemija pospešila uporabo digitalnih rešitev in dvignila digitalne kompetence. Zelo na hitro sta se vzpostavila pouk in delo na daljavo, pospešile so se spletne prodaje, kar naenkrat so se oblikovale spletne ponudbe lokalne hrane, seveda je pa vse to nemogoče brez kakovostne širokopasovne povezave. To je še dodaten dokaz, da je slovensko in evropsko podeželje treba opremljati s sodobnimi internetnimi povezavami, kar je eden predpogojev, če hočemo ohranjati poseljeno, razvijajoče se in pametno podeželje.
