Na kakšen način se v to vključuje koncept pametnih vasi?
Koronavirusna kriza je tako v Sloveniji kot na ravni Evrope dala večji poudarek določenim področjem, meni osebno pa samo še dodatno utrdila pomen in nujnost razvoja slovenskega in evropskega podeželja po konceptu pametnih vasi, ki bo še naprej zagotavljal poseljenost podeželja. Vsi ukrepi, ki jih predvidevamo na ravni EU, bodo šli v pomembno pomoč razvoju podeželja in kmetijstva, a nas čaka še mnogo resnega in odgovornega dela.
Kako bodo na razvoj podeželja vplivala sredstva za kohezijo ter za kmetijstvo in razvoj podeželja?
Vse od vstopa Slovenije v EU so bila evropska sredstva iz evropske kohezijske politike in Skupne kmetijske politike (SKP) izjemno pomembna pomoč kmetijstvu in podeželskim območjem v EU pri spopadanju z ekonomskimi, okoljskimi in družbenimi izzivi ter s tem za zmanjševanje razvojnega razkoraka med podeželjem in mestnimi središči. Pri pripravi prihodnjega proračuna EU za naslednje sedemletno obdobje pa smo soočeni z dvema pritiskoma na proračun. Prvi je zaradi brexita in odhoda Združenega kraljestva iz EU, s čimer se pomembno zmanjša tudi proračun EU, drugi pa je soočanje EU s pandemijo Covid-19 in sprejemanje obsežnih ukrepov za blažitev posledic zdravstvene, gospodarske in socialne krize, ki sledi pandemiji.
Kakšne posledice bi to lahko imelo?
Še pred izbruhom pandemije je pri oblikovanju proračuna EU zaradi brexita obstajal pritisk na zmanjšanje sredstev EU za kohezijo in kmetijstvo, na kar sem glasno opozarjal, v pristojnih odborih Evropskega parlamenta pa smo zavzeli jasna stališča, da se to ne sme zgoditi. Kako pomembna je lokalno pridelana hrana, samooskrba s hrano, smo spoznali v obdobju vrhunca zdravstvene krize, ko so se čez noč zaprle meje, in so bile za hip prekinjene oziroma otežene nekatere dobave prehranskih izdelkov. S to izkušnjo so zdaj še največji skeptiki in zagovorniki zgolj skupnega enotnega trga EU spoznali, da je samooskrba s hrano vendarle vitalnega pomena za države članice same in Evropo kot celoto. Evropska komisija je pripravila predlog novega večletnega finančnega okvira in načrt za obnovo EU, s čimer se bodo v naslednjih letih bistveno povečala evropska razvojna sredstva, tudi na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Nujen bo odločen pristop s strani države, kmetijskega ministrstva, občin, kmetijskih organizacij, da si bomo v strateškem dokumentu za razvoj kmetijstva in podeželja pripravili pravilne usmeritve razvoja in koristno ter hitro uporabili sredstva, ki bodo na razpolago.
»Ključni cilji v evropski kmetijski politiki so: spodbujanje konkurenčnosti, prenos znanja in inovacij, organiziranje prehranskih verig, generacijska obnova, spodbujanje učinkovite rabe virov in prehod v nizkoogljično gospodarstvo in ti cilji ostajajo. Da so nujni, je pokazala tudi pandemija.«
