Nina Šprohar Vseživljenjsko učenje je po mnenju strokovnjakov prav zdaj, v dobi hitrih sprememb na področju znanosti in tehnologij, najbolj pomembno in priporočljivo, da lahko sploh funkcioniramo in se kar naenkrat ne znajdemo na družbenem robu.   Psihologinja Nataša Grof verjame, da je vseživljenjsko učenje ne le nujno, temveč hkrati

Andreja Šalamun Slovenska zakonodaja že več let omogoča tudi izobraževanje na domu, nad katerim se, očitno, navdušuje vse več družin. Medtem ko so se na primer v šolskem letu 2004/2005 na domu šolali zgolj štirje otroci, jih je bilo takih v šolskem letu 2018/2019 že 332. Zakaj je šolanje na

Andreja Šalamun Je slovenski vzgojno-izobraževalni sistem v zadnjih letih naredil korake v pravo smer? Kakšne cilje si postavljamo in kaj počnemo, da bi jih uresničili? Preverili smo, kako sistem vidijo tisti, ki so del njega, ki se dnevno srečujejo z njegovimi pomanjkljivostmi in prednostmi. Kaj jim je všeč in kaj

Samo Kranjec Učenje na daljavo, ki mu danes veliko bolj ustreza termin digitalno učenje, je v razvitih državah del vsakdana prebivalcev, podjetij in javnih ustanov. Tudi v Sloveniji so njegovi koraki vse bolj odločni.   »Termin učenje na daljavo je vse manj v uporabi, saj pomeni le to, da sta

Samo Kranjec V našem osnovnošolskem in srednješolskem sistemu učenci in dijaki pridobijo premalo znanja iz računalništva in informatike, da bili usposobljeni za delo z veliko količino podatkov, meni raziskovalec Marko Papić. Zaradi tega so v primerjavi z vrstniki iz razvitih držav v neenakopravnem položaju. V vsakdanjem življenju, pri delu in

Nina Šprohar Hiter tehnološki razvoj in želja po mobilnosti sta k izgradnji brezžičnih omrežij spodbudila tudi slovenske šole. Novo pridobitev so učitelji večinoma dobro sprejeli, se pa na njeno uporabo še navajajo. Vseeno pa se marsikomu poraja dvom – je tehnologija dovolj varna, da ne poškoduje otrok, ki so ji

Avtor: Samo Kranjec Medtem ko nekateri strokovnjaki trdijo, da lahko uporaba računalnikov v najzgodnejšem otroškem obdobju poveča njihove možnosti za uspešno življenje v vse bolj digitaliziranem svetu, drugi opozarjajo, da tako majhni otroci še ne smejo imeti stika s tovrstnimi napravami in da potrebujejo predvsem primarno izkušnjo, stik z drugimi

Avtorica: Andreja Šalamun V Sloveniji si lahko dijaki in študenti pri šolanju pomagajo z različnimi štipendijami. Tako lahko do nje pridejo prek Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, na voljo so jim državne štipendije, ki jih podeljujejo centri za socialno delo, kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo delodajalci, štipendirajo pa

Promocijsko besedilo   (Visited 231 times, 1 visits today)

Do poklica papirničar je mogoče priti na več načinov Šest slovenskih papirnic zaposluje več kot 1.900 ljudi, od tega se jih je kar 653 zaposlilo v papirništvu v zadnjih treh letih. S tem se je uresničila napoved Združenja papirništva pri GZS, da bo v tem obdobju v domači papirni industriji

Avtorica: Nina Šprohar Po potrditvi novega zakona o vajeništvu leta 2017 se je to v Sloveniji začelo znova uvajati, a ostaja, predvsem zaradi pomanjkljive informiranosti od- govornih, precej mest še vedno praznih. Delodajalci pa so vajencev veseli in si želijo, da bi jih bilo še več. Znano je, da imajo

Gimnazija Franceta Prešerna Kranj (GFP) Na Gimnaziji Franceta Prešerna (https://www.gfp.si/) se dijaki šolajo v treh programih: gimnaziji, ekonomski gimnaziji in športnem oddelku ekonomske gimnazije.   Dijaki GFP so aktivni na mnogih področjih. Več kot tretjina dijakov ima status športnika. Ob pomoči učiteljev in koordinatorjev uspešno usklajujejo športne in šolske obveznosti.