Zakaj moramo (država, institucije, družba, tudi svojci) za starejše o čemer koli odločati, ne da bi jih vprašali, kaj si o vsem skupaj mislijo sami? Se dovoljkrat vprašamo, ali se znajdejo v večini mlajših generacij tako ljubem in enostavnem digitalnem okolju? Kako se spopadajo z izzivi sodobnega časa in tehnologijo? Kdo vse in kako vse jih obravnava kot ‘nekaj manj’?
Poslanstvo koncepta pametnih vasi je prebivalcem podeželja ustvariti primerljive pogoje za delo in življenje kot v mestih. S tem bi se tudi ustavilo preseljevanje podeželanov v mestna središča in s tem odmiranje podeželskih območij. Infrastrukturna osnova za to so kakovostne internetne povezave, ki omogočajo boljše pogoje za celotno podeželje, ne le za kmetijstvo.
Leta 2003 je bilo v Sloveniji skupaj izdanih več kot 5.500 dovoljenj za gradnjo stavb, štiri leta pozneje nekaj čez 4.500, lani 2.572. Letošnje leto že lahko razglasimo za močno zaznamovano s korono, s karanteno, s krizo. Pa vendar je bilo v letošnjem maju izdanih le 16 % manj gradbenih dovoljenj kot v lanskem maju. Kar se, laično, glede na situacijo, zdi kar vzpodbuden podatek.
Digitalizacija, robotika, umetna inteligenca ter številne druge oblike visoke tehnologije so že povsem običajen del našega poslovnega in zasebnega življenja, slovenski šolarji pa so še vedno deležni šolanja, ki temelji na zahtevah Marije Terezije – naučiti jih je treba branja, pisanja in računanja.
