Planinska zveza Slovenije je z namenom prispevati k ohranjanju ugodnega stanja gorskega okolja skupaj z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU začela akcijo Peš iz dolin do višin.
Polhograjsko hribovje je alpsko predgorje, ki na severu oz. SZ preko Poljanske doline meji na nekoliko višje Škofjeloško hribovje, na SZ na Sorško polje, na JV in vzhodu na Ljubljansko kotlino, na JZ pa prehaja v Rovtarsko hribovje.
Alpe Adria Trail je750 kilometrov dolga pot povezuje tri regije: avstrijsko Koroško, zahodni del Slovenije in Furlanijo-Julijsko krajino. Vodi od vznožja najvišje gore Avstrije, Velikega Kleka, do Milj na italijanski obali Jadranskega morja.
Lubnik je skoraj moj domači hrib, saj ga vidim vsakič, ko splezam na kakšen hrib v Selški dolini ali pa ko se peljem proti Škofji Loki. A nanj se redko spomnim in vesela sem, da so mi praznični dnevi dali priložnost za njegov obisk.
Nevarnosti so v gorah prisotne ves čas in v Planinski zvezi Slovenije so še posebej v zimskem času s pomočjo številnih preventivnih vsebin poudarjali, da zimska sezona skriva drugačne pasti od poletnih, da zimske razmere zahtevajo usposobljene in izkušene posameznike ter če se v gore podajajo manj izkušeni planinci, nujno potrebujejo vodstvo usposobljenih in licenciranih vodnikov.
6. aprila obeležujemo mednarodni dan športa za razvoj in mir, smisel akcije Gibalno ovirani gore osvajajo pa je, da gibalno oviranim omogoča aktiven življenjski slog in čim več telesne dejavnosti.
S 680 metri nadmorske višine se ne more kosati z vršaci, a vidi se jo od daleč in sama ima prav to, kar imajo veliki – to so širni razgledi na vse strani.
Pravijo ji tudi Knapovski ali Savinjski Triglav, njeno širše (140 ha) področje pa tudi zaradi raznolikega rastlinstva spada v zaščiteno območje Natura 2000.
Višarje so moj cilj nekajkrat na leto in letos sem se na to posebno goro podala že marca, saj sem jih želela doživeti v snegu in soncu. V vsej polnosti me je pričakalo oboje, in kot vedno sem se težko odpravila nazaj v dolino.
