Za celovite ureditve ulic in cest z načeli trajnostne mobilnosti, namenskih površin za javni potniški promet, infrastrukture za pešce in kolesarje ter za digitalizacijo za spodbujanje trajnostne mobilnosti bo občinam letos na voljo nekaj več kot 48 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev, ki jih bodo morale porabiti do leta 2028.
Logistika v zadnjem času doživlja resne pretrese – od hude krize na Bližnjem vzhodu, ki se čuti tudi pri naših prevoznikih, do obsežnih del na domači prometni infrastrukturi, ki so po mnenju mnogih sicer potrebna, a tudi zapoznela.
Družba Borzen, d.o.o., je kot izvajalka javnega poziva Sklada za podnebne spremembe z današnjim dnem omogočila oddajo elektronskih vlog za pridobitev nepovratnih sredstev za nakup ali predelavo tovornih vozil in avtobusov na sintetični plin in biometan ter s pogonom na elektriko ali vodik ter nadgradnjo tovornih vozil z aerodinamičnimi deli za zmanjšanje zračnega upora.
S pomočjo aplikacije DRAJV, ki jo je pred časom oblikovala Zavarovalnica Triglav, so oblikovali DRAJV zemljevid, ki temelji na anonimiziranih podatkih preko 100.000 uporabnikov.
Konec prejšnjega leta je Ministrstvo za infrastrukturo vložilo predlog za nov Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki bo prinesel nekaj sprememb na področju prometnih označb.
Letos je v pobudi Evropski teden mobilnosti sodelovalo največ slovenskih občin doslej – kar 99. V občini Razkrižje se je odvil zaključni dogodek, kjer so podelili nagrade in pohvale letošnjim najboljšim.
»Luknja, ki je nastala zaradi pomanjkanja kadra, je tako velika, da imajo podjetja v panogi transporta in logistike težave z zagotavljanjem ustrezne organiziranosti in tudi širitve,« pravi Robert Sever, direktor Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije. Opozarja tudi, da bo treba veliko več vlagati v do okolja prijazna vozila in projekte, če želimo ozeleniti promet in držati korak z razvitimi državami.
“Razlog za današnje zastoje na avtocestah je vsaj 30 zdrsov tovornih vozil zaradi neustrezne opreme, ki so se zgodili med 4.29 in 5.55 uro,” sporoča DARS.
»Ljudje pred epidemijo transporta in logistike niso dojemali kot kritično infrastrukturo, kar se je med epidemijo zagotovo spremenilo,« pravi izr. prof. dr. Roman Gumzej s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru. Ob številnih ukrepih proti širitvi okužb je bila namreč tudi preskrba prebivalstva postavljena v ospredje. Kljub umirjanju pandemije pa je v logistiki in transportu še vedno veliko izzivov.
