Kljub stalnemu napredku na ključnih področjih, je Evropska unija le delno na pravi poti, da bo dosegla podnebne, okoljske in trajnostne cilje do leta 2030, pravi zadnje poročilo, ki ga je objavila Evropska okoljska agencija /EEA).
Znanstveniki z Univerze v Bristolu v Združenem kraljestvu in Agencije za jedrsko energijo (UKAEA) so nedavno predstavili novo baterijo, ki naj bi s pomočjo jedrskih odpadkov zagotavljala energijo do 5700 let.
Samo sedem držav na svetu je leta 2023 doseglo varne ravni onesnaženosti zraka, kaže poročilo švicarskega podjetja za tehnologijo kakovosti zraka IQAir.
Trenutna opozorila o onesnaženosti zraka, ki jih izdaja Agencija za okolje (ARSO), odražajo potrebo po skupnem delovanju vseh deležnikov za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji.
Ali bo res zakonodaja o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin ter patentiranju semen bistveno vplivala na prenovo prehranskih sistemov, odvisnost od prehranske varnosti od korporacij in kaj lahko posameznik in družba storimo za lastno samooskrbo in večjo prehransko varnost?
V svetu trenutno obratuje 415 jedrskih reaktorjev za proizvodnjo električne energije v 33 državah (sem niso všteti raziskovalni reaktorji in reaktorji za pogon plovil), 62 jedrskih reaktorjev gradijo, število najavljenih novogradenj do leta 2050 pa samo v Evropi dosega številke blizu 100, pravijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Kaj pa v Sloveniji?
Tudi Slovenija ima kar nekaj vetrnega potenciala, ki bi ga lahko izkoristili za pridobivanje električne energije, so ugotovili na pristojnem ministrstvu. A nasprotniki so prepričani, da so okoljski vplivi vetrnih elektrarn večji od koristi, ki jih prinašajo.
Elektroenergetska panoga ima v zelenem prehodu pomembno vlogo, saj gre za ključno vprašanje prihodnje energetske neodvisnosti, varnosti in trajnosti. Številne družbe so tako v ta namen že usmerile sredstva in napore.
