V svetu trenutno obratuje 415 jedrskih reaktorjev za proizvodnjo električne energije v 33 državah (sem niso všteti raziskovalni reaktorji in reaktorji za pogon plovil), 62 jedrskih reaktorjev gradijo, število najavljenih novogradenj do leta 2050 pa samo v Evropi dosega številke blizu 100, pravijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Kaj pa v Sloveniji?

Tudi Slovenija ima kar nekaj vetrnega potenciala, ki bi ga lahko izkoristili za pridobivanje električne energije, so ugotovili na pristojnem ministrstvu. A nasprotniki so prepričani, da so okoljski vplivi vetrnih elektrarn večji od koristi, ki jih prinašajo.

Elektroenergetska panoga ima v zelenem prehodu pomembno vlogo, saj gre za ključno vprašanje prihodnje energetske neodvisnosti, varnosti in trajnosti. Številne družbe so tako v ta namen že usmerile sredstva in napore.

V zadnjih letih se količina proizvedenih nevarnih odpadkov v Sloveniji povečuje, pri tem pa glavnino predstavljajo tisti, nastali v industriji. Zaradi pomanjkanja ustreznih zmogljivosti se jih večina izvozi iz države.

V Sloveniji upoštevamo hierarhijo ravnanja z odpadki, zagotavljajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Tako smo po zadnjih podatkih (ti so za leto 2022) predelali veliko več odpadkov, kot smo jih odstranili, dosegli smo tudi predpisane cilje na področju recikliranja.

Plastika zaradi čedalje večjih količin negativno vpliva na osnovne fizične in kemijske procese. Njeni vplivi so izredno raznoliki in obsežni in jih šele začenjamo dobro razumeti. Obstajajo dokazi, da vpliva tako na živalski kot rastlinski svet, pa tudi na ljudi – nekateri mikrodelci plastike lahko prehajajo stene organov, celične membrane in vstopajo v krvni obtok ter v različne organe, vključno z jetri, pljuči in možgani.