S prvim oktobrom je v veljavo stopil nov tarifni sistem obračunavanja omrežnine, ki uporabnike spodbuja k optimizaciji svojega odjema električne energije. S tem naj bi namreč razbremenili omrežje ob časovnih intervalih, ko je najbolj obremenjeno.
Nekaj držav članic EU ima še vedno razglašeno prvo stopnjo zgodnjega opozarjanja na krizno situacijo. Slovenija jo je razglasila poleti 2022, a trenutne razmere dopuščajo, da bomo v naslednjih mesecih preučili možnost njenega preklica. »To bi bil zelo močan signal, da ima Slovenija sredi zime zagotovljeno eno najmočnejših in zanesljivih oskrb zemeljskega plina,« je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo.
S tem dosežkom Sloveniji ne bo treba kupovati statističnega prenosa, kar je bilo treba v prejšnjih treh letih, ko je za to skupno odštela 18 milijonov evrov.
V španski Valenciji so začeli z novim projektom, poimenovanim RIP (kar je sicer angleška okrajšava za Rest in Peace – Počivaj v miru), Rekvijem v energiji (power).
Z julijem Slovenija prehaja na nov sistem obračunavanja omrežnine, a gospodarstveniki opozarjajo, da bo ta prinesla bistveno večje stroške, kot napoveduje Agencija za energijo.
Projekt, ki je leta 2022 začel proizvajati energijo za teksaško energetsko omrežje, proizvede 350 megavatov na 3300 hektarjih zemlje in oskrbuje okrog 62.000 domov.
Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) v zvezi s postavitvijo vetrnih elektrarn na območju Areha in Treh Kraljev kot upravni organ vodijo postopek izdaje integralnega gradbenega dovoljenja.
