Slovenija je prepoznavna kot zelena in trajnostna destinacija, kar je rezultat dolgoletnih vlaganj v sistematičen razvoj in promocijo pri ohranjanju naravnih zakladov ter bogate kulture in tradicije. Preverili smo, kako nekatere destinacije gradijo trajnostne zgodbe, s katerimi so se letos zapisale na globalni turistični zemljevid.
Podjetja se vse bolj zavedajo pomena trajnostnega poslovanja in temu namenjajo veliko pozornosti in finančnih sredstev, tudi s pomočjo sodobnih tehnologij in različnih oblik pomoči države in Evropske unije.
Slovenija je imela v prejšnji finančni perspektivi 2014–2020 na voljo 3,3 milijarde evrov. Nekatere občine so bile pri črpanju tega denarja bolj uspešne, druge manj. Zelo verjetno bo tako tudi v tej finančni perspektivi, a občine opozarjajo, da so dolžne za izvedbo projektov zagotoviti še lastna sredstva. Pogrešajo tudi razvojni instrument pokrajin.
Položaj žensk se je čez čas precej spremenil. Dandanes marsikdo meni, da se ženske po enakopravnosti lahko kosamo z moškimi. Vseeno pa različne raziskave in kazalniki kažejo, da nekatera vprašanja tudi v zahodnem svetu še ostajajo nerešena, hkrati pa množica neljubih svetovnih dogodkov sicer že dosežen napredek zopet zaustavlja.
Tudi v energetiki podjetja tekmujejo med sabo ter iščejo nadarjene in sposobne zaposlene. A to, kar je bilo včasih glavni motiv za privabljanje zaposlenih – varnost zaposlitve in dobra plača – danes ni več v ospredju. Iskalce zaposlitve bolj zanimata fleksibilnost dela, pomembno pa jim je tudi, da v svojem delu vidijo smisel. Spremembe so tako hitre, da delodajalci težko sledijo željam tistih, ki iščejo delo.
V sodobnem svetu, ki se sooča z vedno večjimi izzivi glede podnebnih sprememb, sta povečanje uporabe obnovljivih virov energije ter učinkovitejša raba energije prednostni nalogi Evropske unije.
Vreme letošnje poletje Sloveniji ni prizanašalo in brez dvoma lahko zapišemo, da so bile ponekod razmere res katastrofalne. Glede na vse večjo priljubljenost sončnih elektrarn in na vse več ekstremnih vremenskih pojavov smo preverili, kako varni so moduli v nalivih, vetru, toči …
Slovensko podeželje je več kot le kmetijstvo, je življenjski, kulturni, socialni prostor. In to je treba ohraniti, pravi dr. Emil Erjavec, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Kakšno bo torej podeželje prihodnosti?
Odpadki tako v svetu kot v Sloveniji predstavljajo pomembno okoljsko vprašanje, s katerim se večina držav aktivno ukvarja. Slovenija je v preteklosti uvedla številne ukrepe z namenom zmanjšanja količine odpadkov in spodbujanjem recikliranja. Kako uspešni smo pri tem?
Kar polovica vse proizvedene plastike je zasnovana za enkratno uporabo, kar pomeni, da jo takoj po uporabi zavržemo. Posledično je plastika, vključno z mikro plastiko, prisotna povsod v našem okolju.
Podjetja se vse bolj zavedajo pomena trajnostnega poslovanja in temu namenjajo veliko pozornosti in finančnih sredstev, tudi s pomočjo sodobnih tehnologij in različnih oblik pomoči države in Evropske unije.
V današnjem času živimo dlje kot kdaj koli prej. Kot navaja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), lahko povprečen posameznik pričakuje, da bo dočakal vsaj šestdeseta leta, če ne še več. Hitro starajoča se družba pa s seboj prinaša številne socialne in politične izzive, ki jih bo treba čim prej nasloviti.
