Slovenska letališča so v zadnjem letu in pol dosegla pomemben napredek na področju potniškega prometa, kar kaže na okrevanje po pandemiji kovida-19 in na vnovično rast zanimanja za letalski prevoz. Kljub temu je izzivov kar nekaj, zlasti na področju tovornega prometa in razvoja vseh treh letališč oziroma še posebej na področju obnove mariborskega letališča.
V Skupini SIJ so od leta 2016 postopoma digitalizirali proces obdelave transportnih naročil z uvedbo napredne digitalne platforme za upravljanje logistike. Platforma povezuje uporabnike transportnih storitev v njihovih večjih proizvodnih družbah – SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne, SIJ SUZ in SIJ Ravne Systems – z izbranimi prevozniki in špediterji. Ustvarja enoten digitalni prostor, kjer so zajeti vsi ključni logistični procesi, s čimer bistveno izboljšuje preglednost, učinkovitost in koordinacijo logistike v skupini.
V Cinkarni Celje pravijo, da logistične procese delijo na zunanje in notranje, kjer po korakih ločeno naslavljajo in izvajajo različne projekte digitalizacije s ciljem zbiranja in obdelave podatkov, zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov, optimizacije delovnih procesov, dvig produktivnosti in seveda, znižanje logističnih stroškov.
»Takšne rešitve so posebej koristne pri sledenju živil in zdravil. Spoznal pa sem tudi nekaj projektov, ki niso zaživeli do te mere, kot je bilo sprva napovedano. IoT naprave omogočajo tudi sledenje v realnem času, na primer za preverjanje lokacije, temperature ali vlage, kar je ključno pri transportu občutljivega blaga,« o IoT napravah v logistiki pravi dr. Jakob Marolt iz Laboratorija za kognitivne sisteme v logistiki Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru.
Digitalizacija logističnih procesov in tokov je za doseganje konkurenčnosti danes že nuja, po korakih se razvija tehnologija blockchain, veliko pa obeta umetna inteligenca.
V svetu trenutno obratuje 415 jedrskih reaktorjev za proizvodnjo električne energije v 33 državah (sem niso všteti raziskovalni reaktorji in reaktorji za pogon plovil), 62 jedrskih reaktorjev gradijo, število najavljenih novogradenj do leta 2050 pa samo v Evropi dosega številke blizu 100, pravijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Kaj pa v Sloveniji?
Tudi Slovenija ima kar nekaj vetrnega potenciala, ki bi ga lahko izkoristili za pridobivanje električne energije, so ugotovili na pristojnem ministrstvu. A nasprotniki so prepričani, da so okoljski vplivi vetrnih elektrarn večji od koristi, ki jih prinašajo.
Elektroenergetska panoga ima v zelenem prehodu pomembno vlogo, saj gre za ključno vprašanje prihodnje energetske neodvisnosti, varnosti in trajnosti. Številne družbe so tako v ta namen že usmerile sredstva in napore.
