Zahteve po do okolja bolj prijaznem poslovanju in delovanju podjetij so vse glasnejše in vse bolj ostre, tudi na zakonodajnem področju. Kako pomembna pa je pri prehodu v tako imenovano zeleno družbo lesna industrija, kakšna je vloga gozdov in kakšno pot je ubrala naša država?
»Lesna industrija ima pri t. i. zelenem prehodu velik pomen,« pravi Darko Sajko, generalni direktor direktorata za les na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. »Ker za pridelavo in predelavo lesa porabimo bistveno manj energije kot pri drugih materialih, je čim večja uporaba lesa za izdelavo trajnih izdelkov cenovno ugodna in tehnološko ter z vidika družbenih sprememb zelo nezahtevna pot v nizkoogljično družbo in uvajanje krožnega gospodarstva,« je prepričan. Les je namreč naravno obnovljiv vir, ki ga ima Slovenija kot tretja najbolj gozdnata država v Evropi v zadostni količini.
»Les tudi skladišči ogljik in če ga uporabljamo na način kaskade, da torej po izteku življenjskega cikla nekega izdelka ta material uporabimo za naslednji izdelek, pri tem pa ohranjamo kar največjo prostornino tega lesa, je lahko čas hrambe CO2 v lesenem izdelku tudi nekaj stoletij,« meni direktor direktorata. Doda, da je še veliko potenciala tudi na področju predelave odsluženega in odpadnega lesa, ki presega zgolj običajno uporabo za kurjavo.
Potrebujemo gozdno pedagogiko na vseh ravneh izobraževanja
»Vloga gozdarstva in lesne industrije je v fazi želenega prehoda v zeleno družbo tista, s katero lahko v prvi vrsti vplivamo na sistem vrednot družbe. Panogi namreč temeljita in sta etično tesno povezani z načeli trajnosti, sonaravnostjo in večnamenskostjo,« pravi Janez Krč, predavatelj na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti (BF) Univerze v Ljubljani. Meni, da se tudi v Sloveniji na tem področju začenjamo prebujati, da pa bi morali vpeljati gozdno pedagogiko in principe krožnega gospodarstva ter kaskadne rabe v vse ravni izobraževanja in promocije.
Gozdovi so »čistilni filter« in hkrati domač vir najboljših materialov za velik del dobrin, ki jih človek dejansko potrebuje za življenje, izpostavi sogovornik in doda, da bi morali izdelke, procese in storitve vedno vrednotiti tudi na osnovi njihovega ogljičnega odtisa (LCA metoda).
Obsežen investicijski cikel v lesnopredelovalni industriji
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport trdijo, da lesno predelovalna panoga v Sloveniji dosega vedno boljše rezultate, tudi zaradi bolj sistemskega pristopa, načrtovanja in finančne podpore države.
Letos je država s 37 milijoni evrov državnih sredstev spodbudila pomemben investicijski cikel v slovenski lesnopredelovalni industriji za 85 milijonov evrov, del sredstev je predviden iz Načrta za okrevanje in odpornost ter del iz Sklada za podnebne spremembe. N. Š.
Nadomesti lahko številne druge materiale
Lesnopredelovalna industrija ima ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, saj raba in predelava lesa vplivata na zmanjšanje ogljičnega odtisa, se strinjata tudi dr. Milan Šernek in dr. Robert Brus, profesorja na Biotehniški fakulteti (BF) Univerze v Ljubljani. »Les kot material lahko nadomesti številne druge materiale, ki proizvajajo velike količine toplogrednih plinov med proizvodnjo, kot so na primer jeklo, beton ali plastika. Uporaba lesa pomaga zmanjševati emisije ogljikovega dioksida. Lesni izdelki, kot so pohištvo, žagan les, lesni kompoziti, idr., lahko delujejo kot dolgotrajna skladišča ogljika. Les vsebuje shranjen ogljik, kar pomeni, da ogljik ostane vezan v izdelku, namesto da bi se sprostil nazaj v ozračje,« našteje Milan Šernek z oddelka za lesarstvo BF. Doda, da lahko gozdovi in lesna industrija pomembno prispevajo tudi k razvoju lokalnega gospodarstva in ustvarjanju trajnostnih delovnih mest na podeželju.
Veliko lesa ostane neizkoriščenega
Da je vloga gozda in lesnopredelovalne industrije pri prehodu v zeleno družbo ključna, meni tudi Robert Brus z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na BF. »Gozd ima ogromno različnih funkcij, ena od zelo pomembnih pa je tudi proizvodnja lesa. Lesna surovina po eni strani pomeni ponor CO2 in blaženje podnebnih sprememb, po drugi strani je to naravni material za kakovostne izdelke, hkrati pa je to lahko tudi zelo koristen in sprejemljiv energent,« našteje sogovornik. Izpostavi, da je prirastek v gozdovih zelo visok, možen posek pa premalo izkoriščen. »Podatki Zavoda za gozdove Slovenije kažejo, da bi bil možen posek v letu 2022 skoraj 7,2 milijona kubičnih metrov, posekanega pa je bilo okoli 5,6 milijona, kar je okoli tri četrtine možnega poseka. Rezerve imamo torej še veliko,« pravi Brus.
Uporabljati napredne tehnologije in spodbujati trajnostno rabo
Les kot surovino je treba bolje izrabljati, ne pa ga puščati trohneti v gozdovih, se strinjata Milan Šernek in Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na GZS. »S pravilnim gozdarstvom se lahko les pridobiva na vzdržen način, ki ohranja ekosistemske funkcije gozdov,« pravi Šernek. Doda, da prihajajo z razvojem naprednih tehnologij v ospredje nove oblike uporabe lesa, od nanotehnologije do biotehnologije, 3D tiska, bio-materialov na osnovi predelave lesa. »Uporabljati je treba napredne tehnologije in inovacije v predelavi lesa (CNC stroji, roboti, lasersko razrezovanje, digitalizacija, …) ter spodbujati trajnostno potrošnjo, ponovno uporabo in recikliranje lesnih izdelkov,« meni Šernek.
Igor Milavec pa doda, da je poleg pravilne izkoriščenosti gozdov nujno les predelati doma, visoko kakovostne lesene izdelke pa uporabiti namesto izdelkov iz drugih materialov. »Država bi pri javnih naročilih morala postaviti zgled – glavno merilo za izbor ne bi smela biti najnižja cena, ampak bi morali dati prednost kakovosti in skrbeti za znižanje emisij. Razlika v emisijah med lesenim stanovanjskim blokom in betonskim je na primer kar 200 ton v prid lesenega,« pove.
Nujno je izobraževanje o pomenu trajnostnega upravljanja virov in proizvodnje
Slovenija kaže napredek pri uresničevanju trajnostnih praks v gozdarstvu in lesni industriji, je prepričan Šernek. Aktualne so različne iniciative in projekti, namenjeni ohranjanju in trajnostnemu upravljanju gozdov ter spodbujanju trajnostne proizvodnje in uporabe lesa. Poleg tega so bile sprejete tudi določene zakonodajne in regulativne smernice, ki podpirajo trajnostne pristope, zelena javna naročila, ipd. Kljub temu pa obstaja še veliko možnosti za izboljšave.
»Ker delujem na izobraževalnem in raziskovalnem področju, bi izpostavil, da je izjemnega pomena izobraževanje in ozaveščanje o pomenu trajnostnega upravljanja virov (gozd/les) in proizvodnje. Pri tem je seveda zelo pomembna podpora gospodarstvu in ustrezne spodbude, subvencije ter druge oblike podpore za podjetja in lesno industrijo, kakor tudi za porabnike/kupce teh dobrin,« izpostavi strokovnjak.
Prepričan je, da je vlaganje v raziskave in inovacije na področju gozdarstva in lesne industrije ključno za razvoj trajnostnih pristopov in uporabo naprednih tehnologij ter materialov. »Intenzivnejše spodbujanje in financiranje raziskav ter prenos znanja med raziskovalnimi ustanovami in industrijo bi lahko pripomoglo k izboljšanju učinkovitosti in konkurenčnosti lesnega sektorja,« še doda Šernek.
V podnebno nevtralno družbo z večjo rabo lesenih izdelkov
V času, ko se svet sooča s posledicami podnebnih sprememb in okoljske degradacije, je bolj kot kdaj koli prej pomembno spodbujanje trajnostne prakse in izdelkov, meni Darko Sajko, generalni direktor direktorata za les na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. »Podpora lesni industriji je zato v skladu s prizadevanji Evropske unije, Evropskega zelenega dogovora in novega evropskega Bauhausa, ki zasledujejo cilje znižanja emisij toplogrednih plinov.«
Strateška usmeritev Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je izkoristiti ta razvojni potencial strateške surovine (lesa) ter pospešiti prehod v podnebno nevtralno družbo z večjo rabo lesenih izdelkov, z negativnim ogljičnim odtisom, poudarja direktor direktorata.
»S sofinanciranjem investicij omogočamo podjetjem, da povečajo zmogljivosti za snovno učinkovito predelavo lesa z najboljšo razpoložljivo tehnologijo, ki bodo prispevale k povečanju samooskrbe z lesenimi izdelki. Podpiramo investicije, ki bodo zagotavljale zmogljivosti za predelavo ali obdelavo lesa na okolju prijazen način in v skladu s principi krožnega gospodarstva.«
Ministrstvo skuša z različnimi aktivnostmi povečati tudi zanimanje za leseno gradnjo, saj lahko uporaba trajnostnih materialov, kot je les pri gradnji, pomembno pomaga zmanjšati ogljični odtis stavb. »Če gledamo celotni življenjski cikel stavbe, ima lesena stavba veliko okoljskih in ekonomskih koristi v primerjavi s klasično gradnjo. Uporaba lesa v primeru uporabe lesa iz lokalnih gozdov lahko zmanjša emisije toplogrednih plinov tudi zaradi skrajšanja transportnih poti,« je prepričan Darko Sajko.
Ministrstvo zato les z njegovimi pozitivnimi okoljskimi značilnostmi prepoznava kot material prihodnosti, na katerem lahko Slovenija gradi razvoj dela svojega gospodarstva in njegovo prestrukturiranje iz energetsko bolj v energetsko manj intenzivno.