V gospodinjstvih nastajajo odpadki vseh vrst – od papirja, stekla, embalaže do bioloških odpadkov, najdemo pa tudi mešane, kosovne in nevarne odpadke. Po zadnjih podatkih nacionalnega statističnega urada prebivalec v sodobnem načinu življenja proizvede približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov na leto.
V Sloveniji Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) spremlja in vodi politike na področju preprečevanja odpadkov, ohranjanja naravnih virov in zagotavljanja, da predelani materiali, pridobljeni s predelavo odpadkov, ne pomenijo večjega tveganja kot njihova proizvodnja iz primerljivih primarnih virov in da se ostanki, ki so nastali pri obdelavi odpadkov in za katere ni mogoče zagotoviti ustreznejšega ravnanja, odlagajo na odlagališčih odpadkov brez nevarnosti za prihodnje generacije. Podatki za leto 2022 kažejo, da je pri ravnanju z odpadki v Sloveniji upoštevana hierarhija ravnanja, saj se je predelalo veliko več odpadkov, kot se jih je odstranilo, pravijo na ministrstvu. Dosegli smo tudi okoljske cilje recikliranja, ki so predpisani na evropski in nacionalni ravni.
Komunalnih odpadkov vse manj
Končne podatke za leto 2023 bo Statistični urad RS (SURS) objavil oktobra 2024. Trenutni podatki, ki zajemajo leto 2022, pa kažejo, da je leta 2022 nastalo največ odpadkov doslej, predvsem na račun povečanja količine gradbenih odpadkov; nasprotno pa se je število komunalnih odpadkov zmanjšalo. Gradbenih odpadkov je bilo 8,6 milijona ton, kar predstavlja skoraj tri četrtine vseh odpadkov – to je bila največja količina gradbenih odpadkov do zdaj, kar je posledica večjega števila gradbenih projektov. Količina odloženih odpadkov se je znižala.
Odpadki v Sloveniji
Op: podatki so za leto 2022 / Vir: Surs
Komunalnih odpadkov vse manj
Končne podatke za leto 2023 bo Statistični urad RS (SURS) objavil oktobra 2024. Trenutni podatki, ki zajemajo leto 2022, pa kažejo, da je leta 2022 nastalo največ odpadkov doslej, predvsem na račun povečanja količine gradbenih odpadkov; nasprotno pa se je število komunalnih odpadkov zmanjšalo. Gradbenih odpadkov je bilo 8,6 milijona ton, kar predstavlja skoraj tri četrtine vseh odpadkov – to je bila največja količina gradbenih odpadkov do zdaj, kar je posledica večjega števila gradbenih projektov. Količina odloženih odpadkov se je znižala.
Gradbeni material je vplival tudi na druge segmente
Za več kot šestkrat se je povečala količina nastalih odpadkov v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti (za 124 odstotkov) ter zdravstvo in socialno varstvo (za 67 odstotkov). Omenjena rast je posledica večje količine gradbenih odpadkov. V večini preostalih dejavnosti se je količina odpadkov v primerjavi z letom 2021 zmanjšala zaradi dokončanja večjih gradbenih del, predvsem v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 80 odstotkov), kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 73 odstotkov) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 58 odstotkov). V oskrbi z električno energijo je količina nastalih odpadkov zaradi začasne zaustavitve obratovanja upadla (za 38 odstotkov).
Recikliramo skoraj 80 odstotkov odpadkov
Večina odpadkov, ki jih je možno reciklirati in za katere se potrebuje sekundarni material, so materiali ali vrste odpadkov, ki imajo določene okoljske cilje recikliranja, nekateri tokovi tudi ločenega zbiranja, pojasnijo na MOPE. Glede na zadnji operativni program o odpadkih je povprečno recikliranih med 80 in 90 odstotkov odpadkov in odstranjenih okoli sedem odstotkov odpadkov. Največji delež odstranjenih odpadkov glede na nastale odpadke je bil v skupini odpadkov iz zdravstva ali veterinarstva, odpadkov iz proizvodnje barv, lakov in lepil, odpadkov iz anorganskih in organskih kemijskih procesov ter odpadkov tekočih goriv.
Neurejen sistem ravnanja z odpadki lahko poviša stroške delovanja podjetja
»Pomanjkljivo urejen sistem ravnanja z odpadki povzroča motnje v zadnjem delu proizvodnega procesa in lahko povzroča zastoje v delovanju podjetja,« opozarjajo v družbi Eko Line Trade. »Stroški takšnih motenj so lahko veliki, saj se povečajo časi za izvedbo osnovnih delovnih aktivnosti,« dodajo in opozorijo, da se lahko slabo urejen odpadni sistem podjetja sprevrže tudi v slabo uporabniško izkušnjo za kupca.
Prepričani so, da je trenutno eden večjih izzivov na področju ravnanja z odpadki spremeniti pristop podjetij in drugih potencialnih uporabnikov, da bi namenili večji delež sredstev za naložbe v nakup in izvedbo optimalnejših rešitev za ravnanje z odpadki. »V okviru svojih finančnih sredstev imajo podjetja predviden le manjši del sredstev za naložbe za področje ravnanja z odpadki oz. se jim zdijo te rešitve mnogokrat predrage,« ugotavljajo. In še dodajo: »Smiselno bi bilo tudi poenotiti sistem načina ravnanja z odpadki na ravni države, saj se v praksi srečujemo z različno organizirano komunalno službo po posameznih občinah z vidika uporabnikov – gospodinjstev ali podjetij.«
Stroški odvoza bioloških odpadkov so višji od stroškov komunalnih
Skupni stroški zbiranja komunalnih odpadkov brez bioloških odpadkov analiziranih izvajalcev se na količino zbranih komunalnih odpadkov brez bioloških odpadkov gibljejo od 0,0893 do 0,3049 evra na kilogram (EUR/kg), povprečno 0,1963 EUR/kg, povedo na Zbornici komunalnega gospodarstva.
Zmanjšani skupni stroški zbiranja komunalnih odpadkov brez bioloških odpadkov v povprečju znašajo 0,1711 EUR/kg, zmanjšani skupni stroški s poračunom pa 0,1729 EUR/kg.
Skupni stroški zbiranja bioloških odpadkov analiziranih izvajalcev se na količino zbranih bioloških odpadkov gibljejo od 0,0502 do 0,3214 EUR/kg, povprečno 0,1964 EUR/kg.
Zmanjšani skupni stroški zbiranja bioloških odpadkov v povprečju znašajo 0,1914 EUR/kg, zmanjšani skupni stroški s poračunom pa 0,1916 EUR/kg.
Skupni stroški zbiranja vseh komunalnih odpadkov analiziranih izvajalcev se na količino zbranih komunalnih odpadkov gibljejo od 0,1010 do 0,3042 EUR/kg, povprečno 0,1944 EUR/kg.
Zmanjšani skupni stroški zbiranja vseh komunalnih odpadkov v povprečju znašajo 0,1724 EUR/kg, zmanjšani skupni stroški s poračunom pa znašajo 0,1741 EUR/kg.
Številni ukrepi za manjšo uporabo plastike
Konkretni ukrepi za zmanjšanje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo so predpisani z Uredbo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje in Zakonom o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji, ki sta predpisa na osnovi evropske direktive 2019/904. Določeni plastični proizvodi za enkratno uporabo so prepovedani, za določene izdelke pa so predpisani posamezni cilji in ukrepi. Ti so določeni tudi za odpadke, ki nastanejo iz teh proizvodov, skupen cilj pa je zmanjšanje onesnaževanja okolja z odpadki iz teh proizvodov ter smotrna zasnova (vsebnost reciklata v plastenkah pijač, pritrjeni pokrovčki) in raba teh izdelkov.
Uredba tako z namenom zmanjšanja onesnaževanja okolja, zlasti vodnega (morskega) okolja, določa ukrepe za deset najpogosteje najdenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo v okolju.
Sistem PRO teži k večji odgovornosti proizvajalcev
Za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki niso prepovedani, je predpisan sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (sistem PRO), kot finančen ukrep sorazmernega financiranja stroškov ravnanja z odpadki s strani proizvajalcev teh proizvodov in s tem tudi finančni instrument za znižanje navedenih stroškov z zmanjšanjem plastičnih izdelkov oziroma preoblikovanjem, da so bolj trajnostni in reciklabilni. PRO je kot finančni ukrep v nacionalni zakonodaji predpisan še za osem vrst proizvodov in odpadkov iz teh proizvodov: odpadna električna in elektronska oprema, izrabljena vozila, izrabljene gume, odpadne baterije in akumulatorji, odpadna embalaža, odpadne nagrobne sveče, odpadna zdravila in odpadna fitofarmacevtska sredstva, razložijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo (MOPE).
Določena je letna raven trošenja plastičnih vrečk na prebivalca
Prav tako je v Uredbi o embalaži in odpadni embalaži z namenom doseganja okoljskega cilja trajnega zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk določena letna raven njihove potrošnje na območju Slovenije na največ 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na prebivalca. Kot ukrep za zmanjšanje potrošnje vrečk je bila uvedena obvezna plačljivost lahkih plastičnih vrečk na prodajnih mestih.
V novi Uredbi EU o embalaži in odpadni embalaži, ki naj bi bila v evropskem uradnem listu objavljena še letos, so z namenom zmanjšanja odpadne embalaže določene zahteve za zasnovo bolj trajnostne embalaže, vključno z zmanjšanjem mase embalaže in praznega prostora med blagom in embalažo, prepoved dajanja na trg določenega formata embalaže, vzpostavitev sistema za ponovno uporabljivo embalažo, cilji ponovne uporabe za transportno, prodajno embalažo, za embalažo alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter obveznost zmanjšanja embalaže na prebivalca najmanj pet odstotkov do leta 2030, najmanj 10 odstotkov do leta 2035 in najmanj 15 odstotkov do leta 2040, dodajo na MOPE.
MOPE sofinancira kar nekaj projektov
Ministrstvo skupaj z Evropsko komisijo sofinancira projekt Life + »E-krožno«, ki ga skupaj s partnerji izvaja nosilec skupnega ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), družba ZEOS. Projekt bo proučil spodbujanje ponovne uporabe EEO, vzpostavitev sistemov za spodbujanje dejavnosti popravil in ponovne uporabe in pripravo OEEO za ponovno uporabo ter z razvojem ustrezne infrastrukture pripeljal do ustrezne zakonodajne ureditve tega področja in tudi sistemske uveljavitve tega segmenta v praksi.
S projektom želijo ozaveščati gospodinjstva o pomembnosti prehoda na krožno gospodarstvo, spreminjanju potrošniških navad ravnanja z odvečnimi rabljenimi napravami, pripraviti navodila za preusmerjanje dela odpadnih naprav v postopek priprave za ponovno uporabo, postaviti mrežo zbiranja rabljenih naprav (kotičkov ponovne uporabe), postaviti spletno platformo v podporo digitalizaciji krožnega gospodarstva in izvesti program spodbujanja krožnih poslovnih modelov.
Kot povedo na ministrstvu, naj bi projekt z začetno zasnovo souporabe EEO in garažnih razprodaj EEO, predvsem pa z razvojem infrastrukture za ponovno uporabo EEO in pripravo za ponovno uporabo OEEO, ter pripravo smernic in predlogov glede izvajanja te dejavnosti in potrebne pravne ureditve tega področja dejansko zagotovil podlage in samo delovanje sistema učinkovitega in merljivega preprečevanja OEEO.
Že od leta 2019 v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE ministrstvo vodi tudi ozaveščevalno kampanjo z različnimi aktivnostmi za gospodinjstva s sloganom »Stran pa ne bomo metal!«, razvija in izvaja različne metodologije merjenja količin odpadne hrane v gospodinjstvih in s tem Slovenijo postavil med bolj ambiciozne evropske države, pojasnijo na MOPE.
