Panoga logistike in transporta je postavljena pred nemajhne izzive. Razmere v svetu, predvsem hitre politično-varnostne razmere v naši bližini, se v zadnjem času zaostrujejo, kar pa na stroko vpliva različno. Velik trn v peti je ta trenutek kriza v Rdečem morju, saj onemogočen prehod tamkajšnjega prometa vpliva na logistiko tudi pri nas. V Združenju za promet na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ob tem pričakujejo, da bomo prave posledice šele občutili oziroma se bodo z zaostrovanjem krize še potencirale.
Kriza v Rdečem morju močno zmanjšala pretovor
Globalno gledano si je transportna industrija komaj opomogla od posledic epidemije koronavirusa, ko so se že začele pojavljati nove ovire. V zadnjih mesecih je tako zaznati upad pretočnosti ključnih pomorskih poti zaradi razmer, kot sta suša, ki ovira prehod skozi Panamski prekop, in kriza zaradi napadov na trgovske ladje v Rdečem morju. Ta vpliva tudi na logistiko v Sloveniji.
»Nastale razmere namreč že povzročajo zamik prihoda ladij v Luko Koper za več kot štirinajst dni,« opozarja Robert Sever, direktor Združenja za promet na GZS. Ob tem dodaja: »Skrb vzbujajoče je predvsem to, da se pojavlja vse več razložitev ladij v Sredozemlju, kar po oceni logistov pomeni občutno manj pretovora pri nas v primeru, da se bo kriza nadaljevala ali celo poglabljala.«
Kriza pa poleg tega že vpliva tudi na povišanje pomorskih prevoznin. Logisti in špediterji iz naše bližine in drugih jadranskih pristanišč tako že opozarjajo na zmanjšanje pretovora za več kot 20 odstotkov.
»Dejstvo je, da zaradi prepočasnih odločitev in po našem mnenju neizvajanja strategije razvoja panoge zamujamo pri razvoju pomembne infrastrukture za panogo. Ceste, predvsem vpadnice v Ljubljano s primorske, gorenjske in štajerske strani, so glede na obseg prometa že nekaj časa neustrezne, že zdavnaj bi morali dograditi šestpasovnice.«
Robert Sever, predsednik Združenja za promet na GZS.
Nujna je hitrejša modernizacija infrastrukture
Drugo področje, ki poleg geopolitičnih razmer predstavlja izzive predvsem domačim logistom, pa so omejitve v infrastrukturi, in to na malodane vseh področjih – od cest in železnic do pristanišč in skladišč.
»Dejstvo je, da zaradi prepočasnih odločitev in po našem mnenju neizvajanja strategije razvoja panoge zamujamo pri razvoju pomembne infrastrukture za panogo. Ceste, predvsem vpadnice v Ljubljano s primorske, gorenjske in štajerske strani, so glede na obseg prometa že nekaj časa neustrezne, že zdavnaj bi morali dograditi šestpasovnice,« meni Robert Sever.
Ovire se pojavljajo tudi na tirih. Železniška infrastruktura sicer doživlja pomembne in nujne posodobitve, a železniški promet na ta račun doživlja velike zamude pri odpremi in prihodu vlakovnih kompozicij. Na logistiko pa bodo dodatno vplivala tudi dela na novi železniški postaji v Ljubljani.
Luka Koper pa medtem v zadnjih letih raste hitreje od konkurenčnih pristanišč, kar prinaša posebne izzive, kot so potrebe po modernizaciji postopkov, širitvah pristaniških zmogljivosti in nenehnem sledenju novim trendom.
Številni izzivi povečujejo stroške transporta, kar se odraža v višjih cenah izdelkov za končne potrošnike, hkrati pa zmanjšana konkurenčnost tovornega železniškega transporta pomeni, da se več tovora prevaža po cestah, kar dodatno obremenjuje infrastrukturo in okolje.
Stroški v logistiki se odražajo v končni ceni
Poleg infrastrukturnih pomanjkljivosti je čas po epidemiji med drugim pokazal, da v Sloveniji primanjkuje skladiščnih zmogljivosti. Tudi sicer se pojavljajo zamude pri opremi sodobnih skladišč za potrebe oskrbovalnih verig – tu gre predvsem za sodobne skladiščne sisteme, avtomatizacijo, robotizacijo in uporabo umetne inteligence. Na mariborski Fakulteti za logistiko na seznam izzivov dodajajo tudi višanje cen goriv in pomanjkanje delovne sile.
»Če temu dodamo še zmanjšano konkurenčnost tovornega železniškega transporta, je trenutna situacija resnično zahtevna,« poudarjata prof. Darja Topolšek in doc. dr. Tina Cvahte Ojsteršek.
Vsi ti izzivi povečujejo stroške transporta, kar se odraža v višjih cenah izdelkov za končne potrošnike, hkrati pa zmanjšana konkurenčnost tovornega železniškega transporta pomeni, da se več tovora prevaža po cestah, kar dodatno obremenjuje infrastrukturo in okolje.
Številni izzivi današnje logistike
Iščejo rešitve za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje
Ena ključnih tematik je v trenutnem času zeleni prehod, kjer transport igra veliko vlogo, prav zato pa ga na tem področju čaka tudi največ izzivov. Industrija se pri uvajanju zelenih sistemov tovornega prometa sooča z ovirami, na Fakulteti za logistiko pa so zaskrbljeni tudi glede vpliva na okolje.
»Prizadevamo si za obravnavo teh izzivov z razvojem rešitev, ki spodbujajo trajnost in zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. Poleg tega je vedno večji poudarek na medsebojnem prilagajanju in poglobljenem sodelovanju cestnih in železniških modalitet za reševanje trenutnih in prihajajočih prometnih težav,« pravita sogovornici s fakultete.
Izzivi v industriji so povezani tudi z optimizacijo procesov tovornega prometa, vključno s tehnologijo za dolgoročno pregledovanje parkirnih vozlišč, pristopi združevanja podatkov za identifikacijo segmentov distribucije in integracijo strateškega načrtovanja za multimodalna omrežja tovornega prometa. Hkrati pa je poudarek tudi na razvoju železniške infrastrukture, ki bi podprla visoke hitrosti tovornega prometa in avtonomno vožnjo vlakov.
Trajnostno upravljanje mestnega tovornega prometa vse trši oreh
Povpraševanje po blagu sicer narašča zlasti v urbanih območjih, kar ustvarja nove priložnosti in izzive v logistiki tudi na področju načrtovanja mestnih tovornih sistemov.
»Rast mestnega prebivalstva in posledične potrošnje predstavljata velike izzive za mesta pri doseganju trajnostnega mestnega tovornega prometa,« pojasnjujeta sogovornici, ob tem pa dodajata: »Poleg tega se industrija sooča z ovirami, povezanimi z integracijo tovornega prometa z mikrodepoji v obstoječe storitve javnega prevoza, kar zahteva zagotavljanje visoke kakovosti storitev tako za potnike kot za tovor.«
Zaradi socialnih pritiskov in vse strožjih zahtev glede varstva okolja je trajnostno upravljanje mestnega tovornega prometa vse trši oreh. Poleg tega ostaja pomanjkanje podrobnih podatkov velik izziv za modeliranje tovornega prometa, kar vpliva na sposobnost industrije, da sprejema odločitve na podlagi zadostnih in realnih informacij, še dodajo na Fakulteti za logistiko.
