Cestna mreža predstavlja vitalno arterijo sodobne družbe, ki omogoča tako fizično premikanje ljudi in blaga kot zagotavljanje gospodarske rasti in družbene povezanosti. Vzdrževanje in nadgrajevanje te infrastrukture je ključno za zagotavljanje varnosti in učinkovitosti prometnega sistema.
Na Direkciji za infrastrukturo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo (MZI), opravljajo naloge, ki so potrebne za nemoteno gradnjo, vzdrževanje in varstvo skoraj 6.000 kilometrov glavnih in regionalnih cest ter vzdrževanje državnega kolesarskega omrežja. Prav tako gradijo, obnavljajo in nadgrajujejo tudi javno železniško infrastrukturo. Poudarijo, da s tem prispevajo k izboljšanju prevoznosti, zagotavljanju prometne varnosti, dostopnosti in uporabnosti javne prometne infrastrukture, na ta način pa pripomorejo h gospodarskemu in prostorskemu razvoju občin in države ter hkrati zmanjšujejo obremenitve naravnega in bivalnega okolja.
Iz proračuna za cestno infrastrukturo letos 386 milijonov evrov
V letu 2023 so tako izvedli 37 večjih projektov, ki so se nadaljevali ali začeli v tem letu. Med njimi na primer deset kolesarskih povezav, pet mestnih obvoznic, štiri rekonstrukcije cest in tri sanacije zaradi plazov, gradili so navezovalne ceste, podaljške cest, krožna križišča in avtobusna postajališča.
V letu 2024 bodo nadaljevali oziroma začeli 38 projektov, za katere ima v sprejetem proračunu Direkcija RS za infrastrukturo za upravljanje in redno vzdrževanje namenjenih 144,8 milijona evrov ter za investicijsko vzdrževanje in gradnjo 241,2 milijona evra, so povedali na MZI.
»Na seznam projektov v letu 2024 so zaradi spremenjenih hidroloških razmer dodane tudi naložbe, ki predvidevajo sanacijo cest, poškodovanih v lanskoletnih poplavah, ter ustrezno preventivno ureditev ostalih cest na poplavnih območjih,« so še pojasnili na Direkciji.
Na cestah vse več avtomobilov in tovornjakov
Slovensko avtocestno omrežje je bilo zgrajeno v različnih časovnih obdobjih, zato je tudi potreba po vzdrževanju in obnovah na posameznem avtocestnem odseku različna.
Stare in vse bolj obremenjene avtoceste
Družba Dars ima v upravljanju in vzdrževanju 624,9 kilometra avtocest in hitrih cest (v nadaljevanju avtocestno omrežje), 143,4 kilometra priključkov, 22,3 kilometra razcepov in 40,8 kilometra drugih cest.
»Če je nekoč veljalo, da je avtocestno omrežje v Sloveniji razmeroma nova avtocestna infrastruktura, danes to ne drži več. Smo v obdobju, v katerem je več kot polovica avtocestnega omrežja starejša od 20 let, srečujemo se s povečevanjem prometnih obremenitev ter zasičenostjo in preobremenjenostjo avtocestnih odsekov. Naš cilj je, da ga ohranjamo v dobri kondiciji, varnega in nadvse pretočnega, zato načrtujemo letno obnovitev oziroma nadgraditev vsaj 55 kilometrov smernih vozišč avtocest in hitrih cest. Leta 2023 smo cilj presegli za 21 odstotkov in jih obnovili kar 66,5 kilometra,« so pojasnili na Darsu.
Dodatna prometna signalizacija na več kot 50 lokacijah
Poudarijo, da so na avtocestnih vpadnicah na ljubljanski obroč in na samem obroču leta 2023 z dodatno spremenljivo prometno signalizacijo opremili več kot 50 lokacij. »Projekt, ki bo končan v letu 2024, bo zagotovil pokritost vseh odsekov na tem območju s spremenljivo signalizacijo. Sistem bo namenjen upravljanju hitrosti vožnje in večji pretočnosti. Dokazano je, da se na ta način poveča pretočnost, vendar pa je zelo pomembno, da se bodo vozniki hitrostnih omejitev tudi držali,« pojasnijo.
Leta 2023 so prenovili tudi mala avtocestna počivališča in poenotili njihovo podobo ter nadaljevali obsežnejše obnavljanje avtocestnega omrežja in njegovo posodabljanje. »Ohranili smo visoko raven rednega vzdrževanja ter z ustreznimi aktivnostmi nadzora in upravljanja prometa skrbeli tudi za čim večjo možno varnost in pretočnost avtocestnega omrežja,« še dodajo na Darsu.
Dars je konec julija lani vložil vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za vzpostavitev tretjega prometnega pasu na štajerski avtocestni vpadnici na ljubljanski obroč, konec avgusta pa še za primorsko avtocestno vpadnico na obroč.
Nov priključek, tretja razvojna os, predor Karavanke …
In kaj jih čaka v letu 2024? Glavni gradbeni projekti so nadaljevanje gradnje priključka Dragomer na odseku primorske avtoceste med Brezovico in Vrhniko (priključek bo odprt za promet v letu 2025), gradnja drugega odseka severnega dela tretje razvojne osi – med Velenjem in Slovenj Gradcem – ter gradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke. Kot pravijo, so doslej izkopali približno 85 odstotkov slovenskega dela predora, katerega skupna dolžina podzemne gradnje znaša 3.446 metrov. Glede na pričakovane inženirsko-geološke razmere predvidevajo, da bo do preboja prišlo v začetnih mesecih letošnjega leta oz. do pomladi, po novozgrajeni cevi pa bo promet stekel v letu 2025.
Obnavljali bodo vozišča na vseh avtocestnih krakih
Dars je konec julija lani na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo vložil vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za vzpostavitev tretjega prometnega pasu na štajerski avtocestni vpadnici na ljubljanski obroč, konec avgusta pa še za primorsko avtocestno vpadnico na obroč. »Če bodo vse aktivnosti potekale skladno z zastavljeno časovnico in brez zapletov, je objava javnega razpisa za izbiro izvajalca del predvidena v letu 2024, do konca leta pa bi lahko stekla tudi že prva dela,« dodajo.
Načrtujejo tudi obsežnejše obnove vozišč oziroma objektov na vseh avtocestnih krakih in ljubljanskem obroču.
Za obnove na avtocestnem omrežju 95 milijonov evrov
»Vrednost izvedenih gradbenih del pri obnavljanju avtocestnega omrežja je v letu 2024 načrtovana v višini 95 milijonov evrov, od tega največ za investicijsko obnavljanje vozišč (69 milijonov evrov) in za investicijsko obnavljanje objektov (13,5 milijona evrov)« pojasnjujejo na Darsu. Natančnejši termini (razen del na gorenjski in pomurski avtocesti, kjer se bodo nadaljevala po koncu zime) bodo večinoma znani po (uspešno) izvedenih postopkih javnega naročanja izbire izvajalcev obnovitvenih del.
