Po pandemiji so ljudje lačni doživetij, zato se je zanimanje za potovanja in dopuste še povečalo. A koronakriza je vplivala na turistične tokove ter na nakupno vedenje turistov in tudi na razloge, zakaj pri izbiri dajo določeni destinaciji prednost pred drugimi.
»Turisti še bolj intenzivno kot pred korono iščejo varna doživetja in vse bolj cenijo nemnožični turizem,« pravijo v Slovenski turistični organizaciji (STO). »Pomen dobivajo edinstvena doživetja, pogosto povezana s produkti višje dodane vrednosti in oddihom v neokrnjeni naravi. Turisti želijo počitnikovati v destinacijah, ki so zavezane trajnostnemu razvoju in spodbujajo oblikovanje turističnih produktov s čim manjšim ogljičnim odtisom,« naštejejo.
Dodajo, da bolj kot kadarkoli prej posegajo po aktivnem oddihu, vse večji poudarek pa dajejo zdravju in dobremu počutju ter gastronomskim doživetjem, ki temeljijo na lokalno in sezonsko pridelanih surovinah. Kot poudarijo na STO, so bili ti trendi v turizmu prisotni že dlje, pandemija pa jih je še okrepila.
Tudi v turizmu zelo pomembna digitalizacija
»V Sloveniji smo turizem v smeri omenjenih trendov in spremenjenih navad turistov razvijali že pred pandemijo, kar predstavlja prednost pred številnimi drugimi destinacijami pri prilagajanju razvoja turizma in turistične ponudbe po pandemiji,« zagotavljajo na STO in dodajo, da oblikovanje tovrstne ponudbe spodbujajo s številnimi projekti. Vendar pa na področju trajnosti govorimo o trajnostnem prehodu oz. preboju, kjer morE turizem ne samo zmanjševati vpliv panoge na okolje, temveč tudi prispevati k rešitvam na področju zelenega razvoja.
Na STO izpostavijo tudi pomemben trend, ki se mu nobena panoga ne more izogniti – digitalno transformacijo. »Trend uvajanja novih tehnologij in digitalizacije v turizmu panogo postavlja pred številne spremembe in nove izzive, hkrati pa prinaša nove priložnosti. Nove tehnologije in digitalizacija postajajo vse pomembnejši pri upravljanju turističnih tokov in oblikovanju turističnih produktov ter na področju merjenja učinkov turizma: pri obdelavi podatkov pa lahko pripomoreta tudi k bolj poglobljenemu poznavanju potrošnikov (turistov),« pravijo v STO.
Število turistov v februarju 2023: 282.000, od tega domačih 46,2 odstotka, tujih 53,8 odstotka.
Za uresničevanje Strategije slovenskega turizma 2022–2028 je nujno sodelovanje
»Za uresničevanje strateškega dokumenta, ki predstavlja temeljni okvir razvoja slovenskega turizma v sedemletnem obdobju (Strategije slovenskega turizma 2022–2028, ki je bila sprejeta maja lani), je zelo pomembno učinkovito medresorsko sodelovanje in sodelovanje vseh deležnikov slovenskega turizma,« poudarjajo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
V strategiji, ki naslavlja ponudbeno stran slovenskega turizma, vizijo in ključne izzive, je predvidenih 94 ukrepov in aktivnosti, s katerimi bi lahko uresničili zastavljene cilje. »Pomembno je, da pri uresničevanju zastavljenih ukrepov sodelujemo vsi deležniki slovenskega turizma, saj nam bo le skupno uspelo uresničiti vizijo Zelene butičnosti, manjšega odtisa in večje vrednosti za vse,« poudarijo na ministrstvu.
Strategija je dostopna na tej povezavi: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGTS/Dokumenti/DTUR/Nova-strategija-2022-2028/Strategija-slovenskega-turizma-2022-2028-dokument.pdf
Število nočitev v februarju 2023: 792.000 ali za 14 odstotkov več kot leto prej.
Še vedno veliko negotovosti
Po pandemiji se je turistična panoga hitro postavila na noge, a se danes turistično gospodarstvo sooča z novimi izzivi. Kot pravijo na STO, je turizem – tako kot druge gospodarske panoge – podvržen spremembam v kupni moči gospodinjstev, rastoči inflaciji, spreminjajočim se cenam energentov in drugih vhodnih stroškov turističnih podjetij in negotovosti zaradi še vedno trajajoče vojne v Ukrajini. »Naj dodamo, da je Vlada Republike Slovenije slovenskemu gospodarstvu (tudi turističnim podjetjem) namenila nepovratna sredstva zaradi visokih povišanj cen,« pravijo na STO.
»Med zelo perečimi izzivi sta podražitev energentov in prehranskih izdelkov ter pomanjkanje sodelavcev,« dodajo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. »Glede na to, da je turistična panoga v ponovnem zagonu in da nastajajo novi turistični produkti, se odpirajo nova delovna mesta, ki jih je težko zapolniti čez noč. S podobnimi izzivi se soočajo povsod v Evropi.«
Na ministrstvu tudi ugotavljajo, da mladi, ki se odločajo za poklicno pot, ne poznajo dovolj poklicev v gostinstvu in turizmu in imajo določene predsodke. Zato so se povezali z STO ter turističnim gospodarstvom in se odločili, da z nacionalno promocijsko kampanjo približajo te poklice mladim in drugim iskalcem zaposlitve. V ta namen so pripravili tudi nov portal www.karieravturizmu.si z naslovom ‘Ustvarjam doživetja’, kjer so zbrane pomembne informacije o možnostih zaposlitve v gostinstvu in turizmu, možnostih šolanja za te poklice, štipendijah ter informacije o raznih spodbudah za delojemalce in delodajalce.
Na portalu osebe, ki opravljajo tovrstne poklice in so zadovoljni s svojo izbiro kariere, te poklice predstavljajo na privlačen način. »Turistični ponudniki so v glavnem že ugotovili, da so zadovoljni zaposleni ključ do uspeha in kakovosti storitev. Ustrezna organizacija delovnega časa in pravično nagrajevanje dela ter dobri odnosi med zaposlenimi so zelo pomembni, česar se zavedajo mnogi delodajalci v gostinstvu in turizmu,« pravijo na ministrstvu.
Občine z največ nočitvami: Kranjska Gora, Ljubljana, Bohinj in Piran.
Kakšen bo naš turizem prihodnosti?
»Vizija slovenskega turizma je zelena butičnost, z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse«, pravijo na Slovenski turistični organizaciji. »Razvijamo uravnotežen zeleni butični turizem višje kakovosti in z manjšim odtisom ter z bolj smelo izraženo kulturno identiteto in lokalnim značajem. Želimo turizem, ki je generator vrednosti, pospeševalec trajnostnega razvoja, urejenega okolja, dobrega počutja in cvetoče kulture. Spodbujamo razvoj turizma s pozitivnimi učinki za vse.
Slovenski turizem v novem strateškem obdobju tako teži premiku k bolj uravnoteženemu in odpornemu trajnostnemu turizmu z jasnim ciljem višje dodane vrednosti in razvojem, ki je v interesu vseh deležnikov.«
Negativno vpliva tudi vojna v Ukrajini
Na slovenski turizem ima pomemben vpliv tudi vojna v Ukrajini. »Med precej pomembnimi trgi slovenskega turizma je bil pred leti trg Ruske federacije, še posebej za nekatere turistične destinacije (npr. Rogaška Slatina, Rimske terme, slovenska naravna zdravilišča ipd.), ki so se zdaj morale preusmeriti na druge trge. Prav tako so se zaradi vojne v geografski bližini zaustavile rezervacije iz nekaterih oddaljenih trgov,« pravijo na ministrstvu in dodajo, da kot posledico vojne v EU občutimo tudi podražitev energentov in prehranskih izdelkov, kar ima prav tako velik vpliv na poslovanje gostinsko-turističnega sektorja. Še vedno pa ni prav zaživel kongresni turizem.
