Čeprav je zasebnih naložb v zadnjem času nekoliko manj, imajo gradbena podjetja dovolj dela na državnih projektih, in sicer na področju prometa – na primer gradnja drugega tira in tretje razvojne osi, posodabljanje železniških povezav, za kar naj bi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo v dveh ciklih namenila več kot 2,8 milijarde evrov, aktivno pa je tudi na področju stanovanjske gradnje.
»Vsi ti projekti panogo trenutno držijo v običajni kondiciji, težave pa se bodo pojavile, če bi se dinamika teh projektov zaradi različnih vzrokov upočasnila,« pravi Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). V tem primeru lahko pričakujemo ohlajanje ne le v gradbeništvu, ampak tudi v številnih drugih gospodarskih panogah, ki so vezane na multiplikativne učinke gradbeništva.
Potrebujemo tudi nove železniške projekte
»Prav zato so državne naložbe izjemnega pomena,« poudari Ficko. Strinja se tudi doc. dr. Aleš Žnidarič, direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije. »Izboljšana cestna, železniška, elektro in informacijska infrastruktura pomembno pozitivno vpliva na transport ljudi in tovora ter pretok energije in informacij,« pravi Žnidarič. Doda, da se v cestno in zlasti železniško infrastrukturo v zadnjih letih investira vedno več sredstev, zato se zdi, da je država na tem področju dovolj aktivna. »Bi bilo pa treba več sredstev nameniti ne zgolj energetskim, temveč tudi za konstrukcijskim in protipotresnim sanacijam stanovanjskih zgradb, ki ne ustrezajo sedanjim predpisom. Pa tudi za novogradnje, ne zgolj rekonstrukcije obstoječe železniške infrastrukture, če želimo, da železniški transport postane realna alternativa cestnemu transportu. Čim prej bo treba sprejeti tudi odločitev o drugem bloku nuklearne elektrarne,« opozori Žnidarič.
Kmalu se bo upokojilo 2.500 gradbenih inženirjev
»Potrebe države so vedno precej večje od tistih, ki jih lahko dejansko izvede,« izpostavi Gregor Ficko. »Glede na to, kako številni izzivi čakajo državni proračun – od usklajevanja plač javnih uslužbencev do reševanja zdravstvene politike in socialnih transferjev – se poraja vprašanje, ali bo investicijski ciklus lahko ostal na taki ravni, kot smo je vajeni zadnja tri leta,« pravi.
Toda zaenkrat so projekti aktivni in gradbenike bolj kot pomanjkanje dela skrbi pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov. »To postaja tudi na evropski ravni vedno bolj pereč problem. V Sloveniji pa se kot vse večja težava kaže tudi pomanjkanje inženirskega kadra,« opozori Ficko. V naslednjih letih se bo namreč upokojilo več kot 2.500 licenciranih gradbenih inženirjev, za njimi pa ni dovolj mladih diplomantov, ki bi upokojene inženirje lahko hitro nadomestili. »Opozarjam, da so to kadri, ki lahko vodijo in izvajajo najzahtevnejše inženirske projekte,« pravi Ficko.
Na uvoz potrebne delovne sile ne moremo računati. Prostor nekdanje Jugoslavije je izčrpan, iskanje kadrov za delo v gradbeništvo pa se bo počasi preusmerilo na trge Azije. »Vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj smotrno, da bi vlada razmislila o ukrepih, ki bi slovenske mladeniče in mladenke motivirali, da bi se v večjem številu odločali za študij gradbeništva,« pravi Ficko. Prepričan je, da se prav v pomanjkanju zanimanja za tovrstni študij kažejo posledice omalovaževanja in blatenja gradbeništva kot panoge, ki smo ga bili deležni v zadnjem desetletju, ter propad največjih gradbenih podjetij. »Račun je zdaj izstavljen in ga bomo drago plačevali. Že danes morajo pri velikih projektih sodelovati podjetja, ki ne prihajajo iz EU.«
»V prihodnjih petih letih pričakujem predvsem nadaljevanje preobrazbe v smeri digitalizacije in posodobitve – torej nadaljevanje poti, po kateri že gremo,« pravi Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) na Gospodarski zbornici Slovenije.
Verjame, da se bo povečalo zanimanje za poklice v gradbeništvu, vsaj za inženirske. Pričakuje pa tudi, da bo država spoštovala zlato pravilo – da bo torej nenehno vlagala v razvoj in izgradnjo državne infrastrukture. »Pa ne zato, da bi s tem podpirali gradbena podjetja, ampak zato, ker to infrastrukturo ljudje potrebujemo. Potrebujemo ceste, železnice, stanovanja, bolnišnice, šole in vrtce, domove za ostarele … Tega ne bodo gradili učitelji, zdravniki, peki, mesari, ampak gradbinci,« poudari Ficko.
Pravi, da si podjetja v gradbeništvu najbolj želijo stabilnosti in predvidljivosti, v prihodnost pa skušajo gledati čim bolj realno. »Naloga zbornice in vseh stanovskih združenj je, da vladi pomagamo pri začrtovanju smeri, v katero naj bi se razvoj infrastrukture in s tem tudi gradbeništva, ki to gradi, odvijal in se usmerjal,« še doda Ficko.
Robert Sever z Gospodarske zbornice Slovenije ocenjuje, da je panoga logistike in transporta v obdobju, ko se bodo karte znova premešale. Prepričan je, da je Slovenija že dokazala, da je v logistiki konkurenčna in da lahko konkurira velikim državam. »Je pa seveda za to treba ustvarjati pogoje, kar je naloga tako države kot podjetij, ki se bodo morala znati prilagoditi novim trendom,« opozori. Pomembno vlogo bo po njegovem mnenju imel tudi zeleni prehod – transport je vendarle največji onesnaževalec, ki se bo moral v naslednjih letih privaditi na velike spremembe in na velike premike.
Kdo naj prevzame dodatne stroške?
Na razmere v gradbeništvu vpliva tudi inflacija. »V zadnjih dveh, treh mesecih so se sicer cene gradbenih materialov umirile, a še vedno pa niso padle na raven pred izbruhom vojne v Ukrajini oziroma na raven pred kovidno krizo,« pove Gregor Ficko. Pravi, da se z državo že nekaj časa dogovarjajo o tem, kdo bo pokril tako nastale dodatne stroške, vendar so pogajanja zaenkrat neuspešna. »Želimo si, da bi imeli zlasti državni investitorji več posluha za pokrivanje dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi podražitev energentov, gradbenih materialov, storitev in drugega. Vse to gre namreč za zdaj v breme podjetij in njihove akumulacije, ki naj bi bila namenjena nabavi mehanizacije, opreme, posodabljanju storitev v sami gradbeni panogi … Če se te razmere ne bodo uredile, bodo podjetja zašla v težave. Najbrž predvsem manjša in srednja, a tudi kakšno večje,« pravi Ficko.
Svetovni trendi: digitalizacija, zeleni prehod, krožno gospodarstvo …
Gradbeni sektor je zelo velik porabnik energije in surovin. »Prav tako igra pomembno vlogo pri evropskih ambicijah za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, saj je odgovoren za več kot 35 odstotkov celotne proizvodnje odpadkov v EU,« pove Aleš Žnidarič. Doda, da so tudi v gradbeništvu svetovni trendi usmerjeni v zeleni prehod in digitalizacijo, čeprav se udejanjajo počasneje kot v drugih panogah. »V širšem smislu to vključuje tudi učinkovito rabo energije, krožno gospodarstvo, analize življenjskega cikla, pa tudi lesene konstrukcije, infrastrukturo s čim manj zastoji in nevšečnostmi za uporabnike, večjo požarno varnost ipd.«
Strinja se tudi Ficko, ki doda, da Evropa še vedno zelo veliko vlaga v razvoj prometne infrastrukture, predvsem cestno in železniško, saj se zaveda velikega pomena pretočnosti za razvoj gospodarstva in družbe nasploh. Veliko denarja je namenjenega tudi industrijski in stanovanjski gradnji, tako da imajo gradbena podjetja trenutno polne roke dela.
Velik izziv ostaja uporaba novosti v praksi
Eden od pomembnih trendov je tudi digitalizacija. Kot pravi Žnidarič, se digitalne tehnologije z različno hitrostjo vpeljujejo v gradbeni sektor. Uporabljajo se za zbiranje podatkov s senzorji in 3D-skeniranjem, za avtomatizacijo in robotizacijo procesov, kar vključuje 3D-tisk, robotiko, brezpilotne letalnike, ter za obdelavo in analizo digitalnih podatkov v obliki informacijskega modeliranja zgradb, t. i. BIM-a, digitalnih dvojčkov, virtualne resničnosti, umetne inteligence ipd., našteje.
Na ZAG-u trenutno izvajajo približno 80 raziskovalnih projektov, ki pokrivajo te trende, pa tudi številna druga področja. »Zmanjšati skušamo na primer porabo energije pri proizvodnji betona in cementa. Na področju krožnega gospodarstva raziskujemo ponovno uporabo odpadnih gradbenih materialov ter imobilizacijo nevarnih odpadkov, ki so lahko odlične surovine za nove proizvode. V luči digitalne preobrazbe raziskujemo 3D-tisk, ki bo v naslednjih desetletjih postal alternativa tradicionalnim načinom gradnje. Primeri uspešne uporabe 3D-tiska betona v praksi so enostanovanjske zgradbe, manjši premostitveni objekti, podporni stebri, umetni koralni grebeni in kalupi.«
Velik izziv pa ostaja uporaba vseh teh novosti v praksi, saj uspešna implementacija zahteva ustrezno zakonodajo, ki nove materiale in tehnologije omogoči in jih naredi ekonomsko zanimive. Žnidarič je prepričan, da bodo brez sprememb na tem področju nove tehnologije in trendi težko našli pot v prakso.
Nova stanovanja, ceste, železnice …
Na katerih področjih gradbeništva si lahko obetajo naša podjetja več poslov v prihodnjih letih? »Glede na izredno visoke načrte države ne področju stanovanjske gradnje (zgradili naj bi 30.000 novih stanovanj), ki jih gradbeniki seveda pozdravljamo, si lahko obetamo precej poslov, a vprašanje je, ali so vsi zamišljeni projekti tudi dejansko izvedljivi,« pravi Ficko in doda, da je stanovanjska politika vendarle nekaj, kar bo aktivno zaposlovalo gradbena podjetja. K novim poslom bodo pomagali še infrastrukturni projekti na področju prometa, energetike, sociale …
»Zelo aktualna je tudi potresno odporna gradnja. Še vedno imamo precej stavb, ki so potrebne tovrstne obnove, a to ni samo v rokah gradbenikov,« pravi Ficko. Potrebujemo konceptualne načrte na državni in lokalni ravni, pripraviti je treba projekte, določiti stavbe, ki jih je treba obnoviti, urediti razmerja z lastniki stanovanj … »Še veliko vprašanj je odprtih in na žalost jih že predolgo rešujemo. Glede na to, da smo imeli že kar nekaj precej močnih potresov v bližini, se ne moremo večno zanašati na srečo in upati, da se bodo močnejši potresi izognili našim krajem,« še izpostavi Ficko.
