Do leta 2030 naj bi bil vsak šesti človek na svetu star 60 let ali več, do leta 2050 pa naj bi se število ljudi iz te starostne skupine podvojilo. Vse bolj se povečuje tudi število ljudi, starejših od 80 let – do leta 2050 naj bi se njihovo število potrojilo in doseglo 426 milijonov – kar nakazuje vsesplošno izboljšanje kakovosti življenja svetovnega prebivalstva.

Četudi se je ta družbeni premik začel dogajati predvsem v premožnejših državah, zdaj predstavlja izziv zlasti za države s srednjimi in nižjimi dohodki, do leta 2050 pa naj bi dve tretjini ljudi, starejših od 60 let, živeli v tovrstnih državah.

Ključno je ohranjanje zdravja in aktivnosti starejših prebivalcev

Hitro starajoča se družba s seboj prinaša številne socialne in politične izzive, pri tem pa je ključno predvsem ohranjanje aktivnosti in zdravja starejšega prebivalstva. Pomembno je vzpostavljanje celovite socialne politike tako na ravni države kot širše (v EU), ki bo poskrbela za gospodarsko uspešnost družbe in blaginjo njenih prebivalcev, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Daljše življenje prinaša priložnosti, da starejši zasledujejo dodatna izobraževanja, interese in druge aktivnosti, a vse te dejavnosti so močno pogojene s samim zdravjem prebivalcev. Število zdravih let kljub vse daljši pričakovani življenjski dobi še vedno ostaja bolj ali manj stalno, kar nakazuje na dejstvo, da so starostniki kljub daljšemu življenju v teh dodatnih letih bolj slabega zdravja. Največji vpliv na zdravje starejših ima po poročilih Svetovne zdravstvene organizacije posameznikovo fizično in družbeno okolje: od domačega prebivališča in soseske do socialno-ekonomskega statusa.

Glede na podatke Eurostat imajo socialne in okoljske značilnosti mestnih območij pomembno vlogo pri zdravstvenem stanju prebivalstva. V letu 2021 je osem držav članic EU poročalo o več kot 50-odstotnem deležu starejših, ki živijo v mestih in imajo dobro ali zelo dobro zdravstveno stanje. Med državami z največjo razliko v zdravstvenem stanju starejših glede lokacijo bivališča je bila tudi Slovenija, kjer so starejši, živeči v mestih, izrazili zadovoljstvo s svojim zdravjem za sedem odstotnih točk višje od državnega povprečja.

Gibanje števila prebivalcev po starostnih skupinah (v %)

graf-zdravje-23_graf1
graf-zdravje-23_graf2
graf-zdravje-23_graf3

Vir: Strategija dolgoživedružbe (Umar)

Za zagotavljanje dostojne starosti je treba pomisliti na vse vidike življenja

Podporna fizična in družbena okolja starejšim omogočajo bogato življenje kljub zmanjšanju zmogljivosti. Pri tem so ključne varne in dostopne javne zgradbe in prevozi, območja, ki starejšim omogočajo sprehajanje in kakovostno preživljanje časa. Poleg razvoja javnega zdravstva in z njim povezanih področij je namreč pomembno upoštevati tudi tiste vidike, ki krepijo okrevanje, prilagajanje in psihosocialno rast.

V zadnjih 15 letih se je globalno zavedanje o starosti prijaznih okoljih povečalo in okrepilo, zato se v oziru na to oblikuje tudi vse več mest in skupnosti. Te so namenjene upoštevanju široke raznolikosti starejših ljudi, spodbujanju njihove avtonomije, vključevanja in prispevanja na vseh področjih življenja skupnosti, spoštovanju njihovih odločitev in izbire življenjskega sloga ter predvidevanju in prožnemu odzivu na potrebe in želje, povezane s staranjem. Po podatkih WHO ima Slovenija precej visoko koncentracijo skupnosti (predvsem občin), ki so bile prepoznane kot starosti prijazne.

Uvesti bi morali fleksibilen tretji steber

S staranjem družbe seveda prihaja do sprememb tudi na področju trga dela. Delovno aktivnih prebivalcev je proporcionalno vse manj, medtem ko se povečuje delež prejemnikov pokojnin, kar zahteva ustrezne posege v pokojninskem sistemu, da se zagotovi njegova dolgoročna vzdržnost. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v iskanju odgovorov na ta vprašanja konec marca organizirala srečanje, kjer so o pokojninski reformi razpravljali gospodarstveniki in predstavniki države. Izpostavili so, da je nujna krepitev drugega in uvedba tretjega, fleksibilnega stebra, ki se razlikujeta po tem, kdo plačuje sredstva za končnega uporabnika.

Po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Meseca naj bi se do konca leta 2024 reforma sprejela v Državnem zboru, poskrbela pa naj bi, da bo pokojninski sistem do leta 2050 vzdržen in pravičen. Med možnimi odgovori za reševanje kadrovske stiske ob upokojevanju vedno večjega števila delavcev se kaže večje zaposlovanje tujcev, po mnenju ministra pa bi bilo treba tudi na splošno povečati zaposlovanje mlajših od 30 let in čim dlje zadrževati starejše od 55 na trgu dela.

S staranjem družbe prihaja do sprememb tudi na področju trga dela. Delovno aktivnih prebivalcev je proporcionalno vse manj, medtem ko se povečuje delež prejemnikov pokojnin.

Ukrepov se je treba lotiti strateško

Slovenija je v iskanju odgovorov na demografske spremembe leta 2017 oblikovala Strategijo dolgožive družbe, dokument, s katerim skuša slediti tudi mednarodnim ukrepom in pobudam na tem področju. Strategija tematiko starajočega se prebivalstva obravnava celostno, pri tem pa upošteva že omenjene poudarke koncepta aktivnega staranja. Njen fokus je tako na aktivnosti in ustvarjalnosti v vseh življenjskih obdobjih ter na krepitvi medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti. Usmeritve so krojene v skladu z zavedanjem, da so človekove pravice enake za vse prebivalce, ne glede na njihovo starost.

V skladu z vizijo strategije, po kateri bi bila zagotovljena blaginja in kakovostno življenje tudi v spremenjenih demografskih razmerah, so opredeljeni štirje stebri, ki obravnavajo ključne problematike: trg dela in izobraževanje, samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo in oblikovanje okolja za aktivnost v celotnem življenju.

Sedanji prevladujoči model

Spremembe v življenjskem ciklu

Vir: Strategija dolgožive družbe

(Visited 21 times, 1 visits today)
Close