»Naše šolstvo nujno potrebuje celovito prenovo, ne samo parcialne,« je prepričana Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije ter ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar. »Kljub posameznim prenovam v zadnjem času namreč še vedno delamo po istih principih, kot so veljali pred 50 leti. Morda so metode učiteljev bolj sodobne, zagotovo so učbeniki veliko bolj privlačni, a program je takšen, kot je bil. Morda celo slabši, ker od otrok pričakujemo vedno več vsebin,« pojasni.
Moti jo, da šolski sistem ne razlikuje med informacijo in znanjem. »Informacije so danes prosto dostopne kjerkoli, treba pa bi bilo otroke učiti te informacije povezovati in z njimi delati. Naučiti jih je treba razlikovati relevantne in zanesljive informacije od balasta in napačnih informacij,« pravi Mojca Mihelič. Meni, da je sprememba osnovnošolskih pravil sicer korak v pravo smer, da pa je treba povezati vse prenove skozi celoten izobraževalni proces in stvari ne izvajati parcialno.
Na naslednjo spremembo ne smemo čakati sedem let
Tudi Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše in član strokovnega sveta Poslovne skupnosti osnovnih šol Maribora, pravi, da je dobro, da se bo »neka sprememba končno zgodila. Ta je tičala v eni izmed različic v predalu izobraževalnega ministrstva že od leta 2017 in naslavlja nekatera zelo pereča področja našega šolstva, ki bi morala biti že zdavnaj drugače urejena. Ker se to ni zgodilo, so se v preteklosti težave reševale ad hoc, kompromisno med sindikatom in šolskim ministrstvom. Kompromisi pa niso ravno odraz strokovnih argumentov, ki bi morali biti temelj vseh sprememb,« pravi Franc Kekec.
Prepričan je, da je večina sprememb, ki jih je vlada potrdila, nujnih, se pa kar naprej odpirajo številna nova področja. Če bomo za naslednjo spremembo potrebovali naslednjih sedem let, se šoli ne obeta nič dobrega, opozarja.
»Informacije so danes prosto dostopne kjerkoli, treba pa bi bilo otroke učiti te informacije povezovati in z njimi delati,« pravi Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije ter ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar. »Naučiti jih je treba razlikovati relevantne in zanesljive informacije od balasta in napačnih informacij.«
Že petletni otroci imajo zelo resen pouk
»Bojim se, da bo z novim predlogom zakona o osnovni šoli stanje v šolah še slabše, saj je običajno z vsako spremembo slabše,« pa je kritična Denise Šuler Rutar, ravnateljica OŠ Bovec. »Poglejte samo primer devetletne osnovne šole. Prvi razred je bil zamišljen kot uvajanje v šolanje, kot mehak prehod za otroke. A zgodilo se je povsem nasprotno – že v prvem razredu začnejo šolanje na polno, šest, celo pet let stari otroci imajo zelo resen pouk,« svoje ugotovitve izpostavi sogovornica.
Skrbi jo tudi digitalizacija, ki vse bolj prodira v šolski sistem. »Švedska, ki je bila med vodilnimi pri uvajanju digitalizacije v šolstvo, zdaj ugotavlja, koliko napak so pri tem naredili,« pravi Denise Šuler Rutar. Mednarodni testi so namreč pokazali velik upad bralne pismenosti švedskih šolarjev, zato je država na tem področju stopila korak nazaj in znova uvaja tiskane učbenike, branje v tišini in pisanje na roke.
Kot pove ravnateljica OŠ Bovec, so se na njihovi šoli letos odločili, da nekaterih učbenikov sploh ne bodo več uporabljali, ampak morajo učiteljice same sestavljati naloge za otroke.
4,2
je povprečna zaključena ocena v Sloveniji v osnovni šoli.
Bi bila v osnovni šoli nujna dva tuja jezika?
»Pozdravljam spremembo koncepta razširjenega programa, ki v svojem temelju podpira obveznega in ga nadgrajuje, pa tudi izenačenje zahtevnosti poučevanja na domu in v šoli, uveljavitev rezultatov NPZ v devetem razredu kot pogoja za vpis v srednje šole, pa tudi spremljanje znanja z NPZ v tretjem razredu,« pravi Franc Kekec.
Prepričan pa je, da bi se morali otroci v osnovni šoli obvezno učiti vsaj dva tuja jezika. S tem, ko je vlada izločila predlog o uvedbi drugega tujega jezika v sedmem razredu, »bomo Slovenci skupaj s še tremi drugimi državami v EU ostali brez obveznosti učenja drugega tujega jezika v osnovni šoli, pa čeprav so ga strokovni argumenti in analize iz poskusa potrjevale«.
»Že dolgo poslušamo, da bi morali učiteljem z zakonom dati več avtonomije, a se nikamor ne premakne. Dnevno se soočamo z vse večjim vtikanjem staršev v naše delo in organizacijo pouka in prehrane, mi pa imamo pri tem zvezane roke. Nič čudnega ni, da učitelji nimamo več nobene avtoritete,« opozarja ravnateljica OŠ Bovec Denise Šuler Rutar.
Verjamejo v načelo majhnih in postopnih korakov
Predlagane spremembe so korak v pravo smer, a bo takih korakov treba še veliko, meni Mojca Mihelič. »Zagotovo je dobro, da podaljšano bivanje ne bo več nebodigatreba, kjer so otroci v učilnici zgolj čakali na avtobus, ampak da bo odslej to program z vsebinami. Dobro je tudi, da se dopušča čas za postopno uvajanje v šole. Odlično se mi zdi, da je vlada sledila pobudi osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljev in bo nacionalne preizkuse znanja uvedla kot del meril za vpis na srednjo šolo … Vse to so koraki v pravo smer in v šolah verjamemo v načelo majhnih in postopnih korakov.«
Zabiti žebelj, zamenjati žarnico, skuhati kosilo …
Bolj kritična je Denise Šuler Rutar. »Že dolgo poslušamo, da bi morali učiteljem z zakonom dati več avtonomije, a se nikamor ne premakne. Dnevno se soočamo z vse večjim vtikanjem staršev v naše delo in organizacijo pouka in prehrane, učitelji pa imamo pri tem zvezane roke. Nič čudnega ni, da učitelji nimamo več nobene avtoritete,« opozarja sogovornica.
Prepričana je, da je v izobraževalnem procesu preveč balasta, »otroci se morajo naučiti ogromno podatkov, od katerih so nekateri res nepotrebni, prezahtevni za njihovo starost … Na drugi strani pa otroci niso več sposobni sami najti relevantnih informacij,« pravi Denise Šuler Rutar.
Otroke je treba v šolah opremljati za življenje, kar pomeni, da bi morali v izobraževalni sistem vključiti več praktičnih znanj, je prepričana. »Otroke bi morali na primer naučiti tudi zabiti žebelj, skuhati kosilo, zamenjati žarnico in podobno.«
Otroci bi se morali v osnovni šoli obvezno učiti vsaj dva tuja jezika, je prepričan Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše in član strokovnega sveta Poslovne skupnosti osnovnih šol Maribora. S tem, ko je vlada izločila predlog o uvedbi drugega tujega jezika v sedmem razredu, »bomo Slovenci skupaj s še tremi drugimi državami v EU ostali brez obveznosti učenja drugega tujega jezika v osnovni šoli, pa čeprav so ga strokovni argumenti in analize iz poskusa potrjevale«.
Učitelji si želijo večje avtonomnosti pri poučevanju
Tudi Mojca Mihelič opozarja na pomanjkanje avtoritete in tudi avtonomnosti učiteljev pri poučevanju, zlasti če njihov način odstopa od ustaljenega. »Nič ni narobe, če bi imeli učitelji, ki svoje poslanstvo z veseljem in dobro opravljajo, mir in proste roke za delo. To pomeni, da bi šli lahko z otroki svobodno med poukom ven, naredili stvari drugače, kot piše v učbeniku, da ni nič narobe, če se otroci učijo fizike in kemije skupaj in podobno.« Prepričana je, da bi idealno šolo dobili, če bi znali številne dobre rešitve, ki jih uporabljajo v alternativnih šolah, prenesti v klasični izobraževalni sistem. »Na žalost pa je klasični sistem šolanja zelo tog in omejen s predpisi, zato ne vidimo pravega izhoda.«
Brez težav ni sprememb in razvoja
V vsakem sistemu obstajajo težave, saj brez njih ni sprememb in razvoja, je prepričan Franc Kekec. Največjo težavo osnovnošolskega sistema vidi v pridobivanju ocen, »saj je Gaussova krivulja izjemno redka, povprečna zaključena ocena v Sloveniji pa se je ustavila pri 4,2«. Meni, da je sistem preživet; potreben je formativni pristop in spremljanje napredka učencev. To bi naslovilo tudi vedno večje razlike v znanju med učenci in vedno bolj specifične osebnostne strukture otrok, ki imajo veliko težav s prevzemanjem odgovornosti za lastno delo, kar je povezano tudi z obvladovanjem njihovih osebnih čustev.
Kekec opozarja na vse bolj razvrednoteno delo učitelja in na položaj osnovne šole nasploh, ki izgublja pomembnost. »Šole imamo vedno bolj občutek, da postajamo supermarketi, kjer pač izbereš tisto, kar ti je všeč, in se izogneš tistemu, kar ti ni ali ti je zoprno.«
Idealnega sistema ni, je pa dober takšen, ki razume in upošteva izkušnje s terena, meni Kekec. Doda, da bi se morale izkušnje s terena na podlagi strokovnega argumentiranja implementirati v sistem, pri čemer bi morala biti politična volja ali pripadnost izvzeta. »Pogrešam splošne usmeritve našega šolstva, ki bi zagotavljale, da menjavanje oblasti ne bi vplivalo na smer razvoja in bi tako lažje zasledovali cilje, ki jih narekuje zmeraj hitrejši utrip življenja,« doda Kekec.
Za čim boljše javno šolstvo
Vsi trije sogovorniki so prepričani, da moramo ohraniti javno šolstvo in se hkrati truditi, da bi bilo čim boljše. »Nikakor ne smemo dopustiti privatizacije. S tem bi dopustili pojav elitizma in šolanje bi si lahko privoščili samo otroci iz bolj premožnih socialnih skupin. Tega pa si nihče ne želi,« sklene Denise Šuler Rutar.
Kaj prinaša predlog novele zakona o osnovni šoli?
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da so v predlog novele zakona vključili zgolj tisto, za kar obstaja širši konsenz, a kot opozarja Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije ter ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar, tudi šolniki niso med sabo povsem usklajeni – eni na primer podpirajo uvedbo obveznega drugega tujega jezika, drugi ne.
Novela zakona o osnovni šoli za enkrat prinaša novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami. Na pristojnem ministrstvu pričakujejo, da bodo lahko spremembe zakona vpeljali že z novim šolskim letom.
1. Nacionalno preverjanje znanja
Ena od pomembnejših novosti, ki jo prinaša novela, je ta, da bodo imeli nacionalno preverjanje znanja (NPZ) poleg šestošolcev in devetošolcev tudi tretješolci, rezultati NPZ v devetem razredu pa bodo lahko šteli tudi kot merilo za vpis v srednjo šolo. Ravnatelji ta predlog večinoma pozdravljajo, saj pravijo, da zgolj ocene ne morejo biti merilo, nekatere poslance pa skrbi, ali ne bo ta sprememba preveč usmerjala pouka in bo ta v zadnji triadi posvečen predvsem učenju za NPZ.
2. Obvezni prvi tuji jezik za prvošolce
Če bodo spremembe sprejete, se obeta obvezni prvi tuj jezik (angleščina ali nemščina) že v prvem razredu. Po navedbah ministrstva bo to prispevalo k večjezičnosti in enakim možnostim učencev za učenje tujih jezikov. K pouku prvega tujega jezika je bilo že v šolskem letu 2016/2017 vključenih 92,73 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval.
So pa iz prvotnega predloga novele umaknili obvezni drugi tuji jezik v tretji triadi.
3. Prenova koncepta razširjenega programa v osnovnih šolah
Novela predlaga, da bi sedanje vsebine, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, preoblikovali v štiri nova vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti.
Prenovljeni razširjeni program je po mnenju vodje sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Sandija Vrabca vsebinsko bolj osmišljen, saj daje šolam na tem področju več avtonomije. Pravi, da bodo lahko šole izvajanje programa določile skladno z letnim načrtom, pri čemer bodo lahko upoštevale specifike učencev in okolja.
Učenci se v ta program vključujejo prostovoljno, neobvezni izbirni predmeti pa se po novem ne bi ocenjevali. Šola bi ob uveljavitvi zakona program lahko izvajala pred, med in po pouku. Šola je učencem prvega razreda dolžna ponuditi omenjene vsebine pred in po koncu obveznega programa (pouka).
1. Novosti za izobraževanje učencev na domu
Otroci, ki se izobražujejo na domu, bodo morali opravljati izpite iz enakega števila predmetov kot njihovi vrstniki, ki se izobražujejo v javnih oziroma zasebnih šolah. Če učenec, ki se izobražuje na domu, ne bo uspešen pri ocenjevanju znanja pri posameznih predmetih ob koncu šolskega leta, se bo moral v naslednjem izobraževati v javni ali zasebni osnovni šoli.
Poleg tega bodo morali starši po spremembi zakona napovedati izobraževanje na domu do 16. avgusta in ne do 31. avgusta za prihodnje šolsko leto.
1. Izobraževanje učencev s posebnimi potrebami
Predlog uvaja pouk znakovnega jezika za gluhe učence in učence s težko izgubo sluha oziroma učence z gluhoslepoto. Predlaga organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Po mnenju ministrstva bi tako rešili problematiko težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva.
