Izzivi v našem gospodarstvu so bili največji v drugem četrtletju letošnjega leta, je nedavno za Domovino povedal Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Takrat smo beležili tudi upad BDP, ki se je sicer odrazil šele v tretjem četrtletju. Rast je ostala skozi celo leto zelo visoka v gradbeništvu, dobro so poslovala tudi podjetja v storitveni dejavnosti, šele oktobra pa smo dosegli zmerno rast industrijske proizvodnje,« je povedal. Dodal je, da zlasti na področju gradbeništva močno pozitivno izstopamo v primerjavi z drugimi državami, za kar je glavni razlog obnova države po ujmah.
Večje povpraševanje se ni prelilo v gospodarsko rast
Da je bilo slovensko gospodarstvo v letu 2023 v obdobju skromnega zastoja, pa meni Maks Tajnikar. »Gospodarska rast je bila sicer višja kot v Nemčiji, a bistveno nižja kot v ZDA in v svetu, pa tudi kot pred pandemijo. Pozitivna je bila le polna zaposlenost, ki pa je nakazovala nastanek tekme med plačami in inflacijo. Prepričan sem, da se spreminja dosedanji model gospodarske rasti, ki je vse od začetka kovida-19 temeljil na zunanjem zadolževanju državnega proračuna, izvoz pa zaradi gospodarskega zastoja zlasti v Nemčiji ni mogel več biti gonilna sila, kot je bilo v preteklosti,« pravi Tajnikar. Doda, da se nekaj večje povpraševanje, ki izvira še iz denarnih rezerv prebivalstva iz časov pandemije, ob polni zaposlenosti in visokih cenah energije ni prelilo v večjo gospodarsko rast, ampak v večjo inflacijo.
Čas zadolževanja je minil
Cene elektrike, nafte in plina, pa tudi hrane, stanovanj, zdravstvenih in drugih storitev bodo v letu 2024 pritiskale zlasti na standard običajnega državljana, meni ekonomist Maks Tajnikar. Če smo na začetku pandemije največ denarja porabili za stanovanja in avtomobile, ga sedaj vse več namenjamo za hrano, stanovanja, zdravstvo, šolstvo in razne storitve. »Tu se bo delal posel v letu 2024.«
Vse manj denarja ljudje namenjajo za varčevanje. »Vse višje aktivne obrestne mere so nas opozorile, da je čas zadolževanja minil, stagniranje pasivnih obrestnih mer pa opozarja, da banke naših prihrankov ne marajo, ker z njimi ob zastoju gospodarstva nimajo česa početi. Banke bodo pri nas služile, ne da bi prispevale h gospodarski rasti,« je jasen ekonomist.
Zastoj zlasti v predelovalni industriji
Ta zastoj, ki se je po mnenju Tajnikarja prenesel iz Nemčije, se je pokazal zlasti v predelovalni industriji. »Menim, da je zastoj posledica povsem napačne energetske politike pri Nemcih in tudi pri nas, delno pa tudi nemoči naše predelovalne industrije, da bi se prestrukturirala tudi z vidika izvoznih trgov,« pravi in doda, da gre za zelo slab trend. »Delež predelovalne industrije je pri nas namreč rekordno visok in nam omogoča višji življenjski standard od standarda v številnih drugih državah, pa tudi določeno dolgoročno stabilnost.«
In kaj nas čaka?
»Leto 2024 bo v Sloveniji leto šibke gospodarske rasti in pojemajoče inflacije, a polne zaposlenosti in nizke brezposelnosti, pri kateri bodo vsaj mladi lažje dobivali službe,« meni Tajnikar. Vendar pa bo to tudi leto »stagnirajočega standarda srednjega razreda in širjenja deleža upokojencev, slabo plačanih delavcev, enodružinskih gospodinjstev in brezdomcev, pri katerih se bo poglabljala revščina, na drugi strani pa povečevanja bogatih in zelo bogatih, pri katerih se bodo profitni dohodki napajali tudi z inflacijo.«
Prihodnje leto bo, tako meni Tajnikar, za gospodarsko politiko poseben poizkus. »Vsaj za začetek bo vlada imela kar veliko denarja tudi brez zadolževanja: dosedanji davki, kohezijska sredstva, solidarnostna sredstva EU, sredstva za obnovo in odpornost in novi solidarnostni davki. Videli bomo, ali jih bo znala pravilno usmeriti – v rabo, ki bo prinesla nove tehnološke zasuke, vodila k stabilnim socialnim odnosom, omogočila pošteno obnovo po poplavah in izgradnjo nekaterih ključnih objektov, ki nam bodo dolgoročno določili življenje. Ali pa jih bo razfrčkala brez vidnih in otipljivih rezultatov,« je jasen Maks Tajnikar.
