Nedavna huda nesreča v kočevskem kemijskem podjetju Melamin, v kateri je umrlo pet ljudi, več pa je bilo poškodovanih, je bila najhujša industrijska nesreča v zgodovini Sloveniji. Do nje je prišlo, ko so kemikalijo polnili v napačen rezervoar. To je sprožilo močno kemijsko reakcijo in eksplozijo rezervoarja ter več manjših požarov. Nesreča je bila posledica človeške napake, vseeno pa je znova spomnila na pomen varnosti na delovnem mestu.
Lani je bilo na inšpektorat za delo prijavljenih 11.158 nezgod pri delu, med temi je bilo 15 smrti (vsi so bili moški, od tega jih je bilo pet starih med 50 in 59 let) in 527 težjih nezgod. Kot najpogostejši vzrok za nezgodo s smrtnim izidom so omenili padec z višine – ta je bil namreč vzrok smrti v štirih primerih – največ smrtnih nezgod pa se je zgodilo v predelovalni dejavnosti, in sicer prav tako štiri.
Podlaga za dobro in uspešno delo
Varnost in zdravje pri delu sta torej še kako pomembna. Kot pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), je zdravje pri delu podlaga za dobro in uspešno življenje in delo tako za posameznika kot za organizacijo. Poudarijo, da je skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih smotrna, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški staž ter ostajajo zvesti organizaciji oziroma delodajalcu. Poleg tega delodajalec, ki nudi dobro in stimulativno delovno okolje, lažje zaposli bolj kakovosten kader in pridobi ugled.
Največ težav povzročajo kostno-mišična obolenja
Najpogostejša z delom povezana težava v Evropi in tudi v Sloveniji so kostno-mišična obolenja. Kot navajajo na ministrstvu, skoraj četrtina delavcev v EU trpi zaradi bolečin v hrbtu, več kot petina pa zaradi bolečin v mišicah. »Kostno-mišična obolenja se pogosto razvijejo v zelo resna bolezenska stanja, ki zahtevajo odsotnost z dela in zdravljenje. Pri najbolj kroničnih primerih kostno-mišičnih obolenj pa tudi zdravljenje in počitek ne zadostujeta. Posledica je lahko trajna invalidnost in izguba zaposlitve,« pravijo. Pojasnijo, da gre pri kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom, za okvare mišic, sklepov, kit, vezi, živcev, kosti in perifernega krvnega obtoka, ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi iz neposrednega okolja, v katerem se delo opravlja. Te okvare prizadenejo predvsem hrbtenico, vrat, ramena in zgornje ude, lahko pa tudi spodnje ude.
Spremeniti je treba odnos
»Da bi bile razmere na področju varnosti in zdravja na delovnem mestu boljše, s tem pa tudi manj nezgod pri delu ter okvar zdravja, bi morali spremeniti odnos do samega področja varnega in zdravega dela,« so konec aprila ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu poudarili na inšpektoratu za delo. Vsaka poškodba, okvara zdravja, poklicna bolezen ali najhuje – smrt delavca –namreč močno vpliva tako na delo delodajalca kot tudi na družino prizadetega delavca. Kot je poudaril glavni inšpektor Jadranko Grlić, bi morali delodajalci pogosteje in bolj učinkovito preverjati, ali delo poteka v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, delavci pa bi morali res dosledno upoštevati postavljene ukrepe.
Nevarnosti pri delu je treba preprečiti
Delodajalec mora v skladu z zakonodajo varnosti in zdravja pri delu poleg varnosti zagotoviti tudi zdravje delavcev. »V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi,« pravijo na MDDSZ. Poudarijo, da mora delodajalec posebno skrb nameniti zagotovitvi zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo, pri izbiri ukrepov pa mora upoštevati posebna tveganja, ki so jim ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi. Upoštevati mora tudi spreminjajoče se okoliščine, izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven zdravja pri delu ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.
Delodajalec mora zagotavljati tudi promocijo zdravja na delovnem mestu
Zelo pomembno področje zdravja na delovnem mestu oziroma zdravja pri delu je tudi promocija zdravja na delovnem mestu, ki jo mora po zakonu o varnosti in zdravju pri delu izvajati delodajalec. Mora jo načrtovati in zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. Kot pravijo na ministrstvu, gre za skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu. »To dosežemo s sinergijo izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja, spodbujanja zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, omogočanja izbire zdravega načina življenja in spodbujanja osebnostnega razvoja,« poudarijo. Za pomoč pri uresničevanju te zahteve je Ministrstvo za zdravje izdelalo Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki so javno dosegljive na spletu. V smernicah predlagajo delodajalcem, naj oblikujejo lasten načrt promocije, ki upošteva značilnosti podjetja, delovnega procesa in pričakovanj zaposlenih.
