EU je, kot kažejo podatki Evropske agencije za okolje, v letu 2020 presegla svoj cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov. Izpusti so bili v letu 2020 za 32 odstotkov nižji kot leta 1990, kar je za 12 odstotnih točk presegalo siceršnji podnebni cilj. Seveda je povsem jasno, da je bil strm upad emisij, ki smo se ga veselili v letu 2020, v veliki meri posledica epidemije kovida-19.
V letu 2021 so se izpusti zopet povečali, kar je posledica oživljenega dogajanja v gospodarstvu in odpravi omejitev na račun pandemije. Svoj vpliv je imel tudi dvig cen plina v drugi polovici leta 2021, zaradi česar se je povečala raba premoga za proizvodnjo električne energije.
Na dolgi rok si EU prizadeva postati podnebno nevtralna do leta 2050, kar bo, sodeč po projekcijah, kljub trenutnim dobrim rezultatom zahtevalo še precej obsežnejše zmanjšanje emisij – in sicer več kot dvakrat večje od povprečnega letnega zmanjšanja med leti 1990 in 2020.
Ukrepe bo treba uvajati sproti
Slovenija je v zadnjih letih glede na vrednost kazalnika bruto domačega proizvoda na prebivalca nekoliko pod EU povprečjem, kar se tiče izpustov toplogrednih plinov. Vseeno pa bo za dosego vseh ciljev do leta 2023 nujno dosledno spremljanje trendov in sprotno uvajanje dodatnih ukrepov. Problematični so predvsem izpusti delcev PM2.5 (prašni delci, manjši od 2.5 µm), nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC) in žveplovega dioksida, katerih vrednosti bodo glede na projekcije le malenkost nižje od ciljnih. Slovenija pri tej težavi ni sama – do podobnih ugotovitev so prišli tudi v Evropski agenciji za okolje.
Največji vir izpustov žveplovega dioksida je po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) zgorevanje goriv v termoelektrarnah na premog – leta 2018 so te predstavljale 43 odstotkov vseh izpustov.
Največ žveplovega dioksida nastane v termoelektrarnah na premog
Največji vir izpustov žveplovega dioksida je po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) zgorevanje goriv v termoelektrarnah na premog – leta 2018 so te predstavljale 43 odstotkov vseh izpustov. Pomemben delež predstavlja tudi industrija, ki je hkrati glavni vir izpustov NMVOC. Ti naj bi se do leta 2030 po projekcijah ARSO najbolj zmanjšali na račun izboljšanja energetske učinkovitosti stavb in zamenjave starejših kotlov na lesno biomaso z učinkovitejšim zgorevanjem. Zgorevanje lesa pa je tudi glavni vir izpustov prašnih delcev, zato bo za njihovo zmanjšanje ključno izobraževanje in spodbujanje gospodinjstev k menjavi in pravilni rabi kotlov na lesno biomaso.
Rekordno nizka vrednost delcev v zraku
Po podatkih ARSO se je v zadnjem času opazno zmanjšala tudi onesnaženost zraka z delci in je bila v letu 2021 najnižja, odkar se izvajajo meritve. Kljub temu pa opozarjajo, da je rekordno nizka vsebnost delcev v zraku tudi posledica vremenskih razmer – predvsem ob mrzlih dneh v kurilni sezoni je njihova raven namreč še vedno visoka. Manjše onesnaženje zraka je tako posledica milejših zim, zaradi katerih so bili izpusti iz malih kurilnih naprav bolj razporejeni in ni prihajalo do presežkov.
LETNA RAVEN DELCEV PM10
Slovenija je v zadnjih letih glede na vrednost kazalnika bruto domačega proizvoda na prebivalca nekoliko pod EU povprečjem, kar se tiče izpustov toplogrednih plinov. Vseeno pa bo za dosego vseh ciljev do leta 2023 nujno dosledno spremljanje trendov in sprotno uvajanje dodatnih ukrepov.
Rešitve iščejo tudi izven proizvodnje
Po poročanju evropske agencije za okolje so se industrijski izpusti onesnaževal zraka in emisij toplogrednih plinov med letoma 2010 in 2021 v Evropi zmanjšali, hkrati pa se je vrednost, ki jo je industrija ustvarila za evropsko gospodarstvo v tem obdobju, povečala, kar kaže na povečanje učinkovitosti proizvodnje. Najbolj opazno se je zmanjšala količina emisij žveplovega oksida in prašnih delcev, in sicer za kar 70 odstotkov.
