V zadnjem desetletju se je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov povečal. V letu 2021 je znašal skoraj tri četrtine celotne količine zbranih komunalnih odpadkov, kot kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Letos pa so številke nekoliko drugačne.
Skrb vzbujajoči podatki v letošnjem prvem četrtletju
»V prvem četrtletju 2023 je bila količina zbranih komunalnih odpadkov v primerjavi s prvim četrtletjem lani približno enaka, a se je večji delež teh odložil na odlagališčih. Poleg tega je bilo zbranih več gradbenih odpadkov,« navaja SURS.
Skupno je bilo zbranih skoraj 2,4 milijona ton odpadkov oziroma 14 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Razlika je nastala zaradi večje količine zbranih gradbenih odpadkov, ki se je povečala za 291.000 ton oziroma kar za 18 odstotkov, in je obsegala več kot tri četrtine vseh zbranih odpadkov.
V primerjavi s prvim četrtletjem lani je bila za recikliranje predvidena približno enaka količina odpadkov, 620.000 ton, od tega okrog 11 odstotkov v kompostarnah in bioplinarnah. Odpadkov, predvidenih za sežig za energetske namene, je bilo nekaj več kot 17.000 ton oziroma za približno tretjino manj. Za 31 odstotkov so se povečale količine odpadkov, predvidene za predelavo po postopku zasipanja, kar je predvsem posledica povečanja količine zbranih gradbenih odpadkov, ki se večinoma uporabijo za zasipanje.
Večja količina mešanih odpadkov
»Količina zbranih komunalnih odpadkov je bila skoraj enaka kot v istem obdobju lani (243.000 ton), vendar se je izrazito povečala količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov, in sicer za 39 odstotkov. Ločeno smo zbrali nekaj več kot 65 odstotkov komunalnih odpadkov, medtem ko smo jih v prvem četrtletju lani 75 odstotkov, v obdobju 2017–2021 pa smo na letni ravni nenehno presegali 70 odstotkov. Posledica nižjega deleža ločeno zbranih komunalnih odpadkov je bil tudi večji delež odloženih komunalnih odpadkov (21.800 ton oziroma kar 83-odstotna rast v primerjavi z istim obdobjem lani). Skupna količina odstranjenih odpadkov se je povečala za 17 odstotkov,« navaja SURS.
Za 39 odstotkov
se je v prvem četrtletju 2023 povečala količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov v primerjavi s prvim četrtletjem 2022.
65 odstotkov
komunalnih odpadkov smo v prvem četrtletju 2023 zbrali ločeno, medtem ko smo jih v prvem četrtletju 2022 tako zbrali 75 odstotkov, v obdobju 2017–2021 pa smo na letni ravni nenehno presegali 70 odstotkov.
Za 83 odstotkov več
komunalnih odpadkov kot v prvem četrtletju 2022 smo v istem obdobju letos odložili na odlagališčih.
Zmanjšalo se je ločeno zbiranje, a vzroka še niso našli
Zakaj se je po nekaj letih vztrajnega naraščanja deleža ločeno zbranih odpadkov zdaj ta zmanjšal? Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc pojasni, da je zbornica nemudoma pristopila k ugotavljanju razlogov za to, vendar vzroka še niso našli. Za sprejetje ukrepov bi namreč morali imeti podatke za vsako občino, da bi lahko ugotovili, kje kazalniki odstopajo od preteklega obdobja, in tam bi morali poiskati razloge ter se dogovoriti za rešitve.
Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so že predlagali vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema, ki bi zagotavljal podatke za en mesec nazaj ter tako omogočil iskanje rešitev in takojšnje ukrepanje. Manjši delež težave je v tem, da so evropske sežigalnice zaradi pomanjkanja zmogljivosti zaprle vrata za naše odpadke in se zato odpadki odlagajo. Zupanc poudari pomembnost lastnih objektov za energetsko izrabo odpadkov, da v prihodnje ne bi prihajalo do takšnih situacij.
Recikliramo samo tisto, kar se finančno splača
Količina odpadkov se veča premo sorazmerno z BDP, kljub temu da že vrsto let tečejo aktivnosti za zmanjšanje porabe in osveščanje potrošnikov. Zupanc meni, da so to majhni delčki v celoviti okoljski problematiki, katerih rezultati se bodo pokazali na daljši rok in se bo trend začel zmanjševati.
»V Sloveniji je žal sistem tak, da recikliramo samo tisto, kar se splača reciklirati (PET, aluminij, železno embalažo, steklo, papir). Dokler okoljski cilji ne bodo postavljeni neodvisno od finančnega izplena recikliranja, bomo reciklirali premalo. Trenutno recikliramo premalo, plastike zgolj dobrih 25 odstotkov, ostalo gre v energetsko izrabo. Država je na potezi, da postavi prave okoljske cilje in določi, kaj je nujno treba reciklirati. S tem bodo proizvajalci primorani spremeniti proizvodnjo z materiali, ki so reciklabilni oziroma primerni za večkratno uporabo,« pojasni Zupanc.
Aktivnosti za spodbujanje manjše porabe embalaže so ključnega pomena
Zupanc predstavi hierarhijo ravnanja z odpadki, in sicer po prioriteti: preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovna uporaba in recikliranje.
Industrija pijač pa postavlja recikliranje pred ponovno uporabo. Tudi z vsako reciklažo pustimo odtis na okolju, zato Zbornica komunalnega gospodarstva poziva, da začnejo uporabljati embalažo za ponovno uporabo.
Država mora postaviti okoljske cilje, ki so pomembni za okolje
Skupaj za boljšo družbo je pobuda, s katero si slovenska komunalna podjetja prizadevajo spodbujati trajnostno gospodarstvo, odgovorno potrošnjo in ohranjanje naravnih virov. Glavni cilji so spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in odgovorno potrošnjo, ohranjati vodne vire in povečati zavedanje o kakovosti slovenske pitne vode iz pipe ter osveščati o odpadkih, ki ne sodijo v kanalizacijo. Zupanc pove, da Voka Snaga Ljubljana letno porabi skoraj milijon evrov samo za odstranjevanje odpadkov iz kanalizacije in reševanje težav zamašitve kanalizacije, zato je treba ljudi osveščati tudi na tem področju.
Znova poudari, da je ključna naloga države postavitev okoljskih ciljev, ki bodo dobri za okolje, ne glede na to, ali se finančno splačajo ali ne.
