Plastika predstavlja več kot 80 odstotkov morskih odpadkov
»Proizvodnja plastike skokovito narašča že od šestdesetih let 20. stoletja, do leta 2036 pa naj bi se celo podvojila,« navaja dokument Raziskovalne službe Evropskega parlamenta. Poznamo več kot 1.000 vrst plastike, kar 90 odstotkov plastike pa je pridobljene iz neobdelanih fosilnih goriv. Po ocenah se polovica reciklirane odpadne plastične embalaže obdela v Evropski uniji, druga polovica pa se izvozi za recikliranje.
»Plastika ima lahko škodljiv vpliv na naravo, podnebje in zdravje ljudi, zlasti ker lahko v okolju ostane več sto let. Morski odpadki resno ogrožajo morsko in obalno biotsko raznovrstnost, imajo pa tudi socialnoekonomske posledice, saj po ocenah letno povzročijo med 259 in 695 milijonov evrov stroškov za gospodarstvo Evropske unije. Še zlasti skrb vzbujajoči so morski odpadki in mikroplastika (običajno opredeljena kot delci plastike, manjši od 5 mm), ki so vse bolj pereč svetovni problem. Po podatkih Evropske komisije predstavlja plastika več kot 80 odstotkov morskih odpadkov,« navaja dokument.
Poznamo več kot 1.000 vrst plastike, kar 90 odstotkov plastike pa je pridobljene iz neobdelanih fosilnih goriv. Po ocenah se polovica reciklirane odpadne plastične embalaže obdela v Evropski uniji, druga polovica pa se izvozi za recikliranje.
Dajatev na nereciklirano plastično embalažo 0,80 evra na kilogram
V skladu z zakonodajo EU morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe, da bodo do leta 2025 letno potrošnjo na prebivalca zmanjšale na 40 lahkih plastičnih nosilnih vreč in/ali zagotovile, da takšne vrečke potrošnikom ne bodo na voljo brezplačno. Do leta 2025 mora biti recikliranih 50 odstotkov plastične odpadne embalaže. EU je leta 2019 sprejela novo direktivo o zmanjševanju količine morskih odpadkov, ki nastane zaradi 10 plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in jih najpogosteje najdejo na evropskih plažah, pa tudi zaradi ribiške opreme.
Od januarja 2021 države članice v proračun Evropske unije plačujejo dajatev na nereciklirano plastično embalažo v vrednosti 0,80 evra na kilogram. To je prispevek v proračun EU, ki naj bi države članice spodbudil k recikliranju plastičnih odpadkov. Države članice pa ostajajo samostojne pri izbiri najustreznejših ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko. V nobenem primeru niso dolžne uvesti davka, večina pa se jih je odločila za regulativne ukrepe, da bi zmanjšale svoj prispevek.
0,80 €
na kilogram nereciklirane plastične embalaže znaša dajatev za države članice EU od januarja 2021. To je prispevek v evropski proračun, ki naj bi države članice spodbudil k recikliranju plastičnih odpadkov.
Ostanki plastike prisotni tudi v človekovi prehranski verigi
Po besedah Evropske komisije se zaradi svoje počasne razgradnje plastika kopiči v morjih, oceanih in na plažah po vsem svetu. Ostanke plastike je mogoče najti v morskih vrstah, npr. morskih želvah, tjulnjih, kitih in pticah, pa tudi v ribah in lupinarjih, kar pomeni, da je prisotna tudi v človekovi prehranski verigi.
Spodbudno zmanjšanje odpadne plastike v Sloveniji
Količina odpadne plastike se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) pri nas zmanjšuje. Delež odpadne plastike v obdobju 2017–2021 predstavlja približno 0,9 odstotka vseh nastalih odpadkov. V letu 2021 je nastalo 66.596 ton odpadne plastike ali odstotek manj kot leto prej (67.282 ton) oziroma kar sedem odstotkov manj kot v letu 2017 (71.619 ton).
Do leta 2025 mora biti recikliranih 50 odstotkov plastične odpadne embalaže.
Ekologi brez meja za čim manj izjem in zamikov
Društvo Ekologi brez meja je skupina posameznikov, ki verjamejo v svet brez odpadkov, saj »plastika onesnažuje v vseh fazah življenjskega cikla; našli smo jo na naših najvišjih vrhovih, v zraku, rudnikih in najglobljih morskih jarkih.«
Poudarjajo, da se moramo težave plastičnega onesnaževanja lotiti z ukrepi, sorazmernimi plastični krizi, s fokusom na zmanjšanju proizvodnje plastike (ne pa potrojitvi do leta 2050), odpravi škodljivih snovi v plastiki, razširitvi ponovne uporabe in drugih tako imenovanih zero waste (brez odpadkov) rešitev, pravičnem prehodu v smislu deprivilegiranih skupin in principa onesnaževalec plača (tudi več t. i. proizvajalčeve razširjene odgovornosti).
Zavzemajo pa se tudi za čim manj lukenj, izjem, zamikov in dovoljevanja ustvarjanja nadaljnje škode. »Veljati mora za vse vrste plastike, brez lažnih rešitev oziroma umazanih tehnologij, kot je pretvorba plastike v goriva, brez plastičnih kreditov (t. i. offsetting) in brez nadaljnjega obremenjevanja tistih, ki jih plastično onesnaževanje najbolj prizadene. Slovenija je skupaj z EU in drugimi del koalicije ambicioznih držav, tako da zastopa podobna stališča, kar smo preverili tudi pri resornih ministrstvih,« pojasnijo v društvu.
Ekologi brez meja gradijo mrežo zero waste občin, organizatorjev dogodkov, preprečujejo nastajanje odpadkov s podjetji, šolami in drugimi deležniki, ki se jim želijo pridružiti. »Delujemo tudi na zakonodajni ravni in spodbujamo k sprejemanju ambiciozne zakonodaje na tem področju. Ozaveščamo posameznike prek različnih projektov in vsebin, pozitiven zgled pa dajemo tudi z delovanjem v vsakdanjem življenju,« povedo Ekologi brez meja.
NASTALA ODPADNA PLASTIKA V SLOVENIJI
Vir: SURS
V Plastiki Skaza si prizadevajo za povečanje uporabe reciklirane plastike in večkratno uporabo
Aktivni na tem področju so tudi v Plastiki Skaza. Pravijo, da izdelke lastne blagovne znamke razvijajo »po eko-dizajnu – pozorni smo na to, da so iz okolju prijaznejših materialov, da se lahko reciklirajo in da tudi s svojo namembnostjo pripomorejo k zmanjševanju negativnih človeških vplivov na okolje,« pravi pomočnik direktorja Plastike Skaza Niko Medved. »V preteklem letu smo lansirali dva nova produkta linije Bokashi, ki so izdelani iz reciklirane plastike, pri čemer delež reciklata v produktih nenehno povečujemo. Bokashi Organko Essential je tako izdelan že iz 77,9 odstotka reciklata, Organko Daily pa kar iz 90 odstotkov reciklata. Kar polovico reciklata v teh dveh izdelkih predstavlja popotrošniški plastični material, to je material, ki je že bil uporabljen za izdelavo izdelkov, nato pa odvržen kot odpadek, zbran in očiščen.«
Pri izdelavi namiznega programa uporabljajo bioosnovane materiale. »S tem doprinesemo k ohranjanju neobnovljivih virov, še posebej pa se odlikujejo pri zmanjševanju ogljičnega odtisa izdelka med celotnim življenjskim ciklom. Vsi izdelki so namenjeni večkratni uporabi in lahko odlično nadomestijo izdelke za enkratno uporabo, s čimer pripomorejo k zmanjšanju odpadne plastike,« pove Medved in doda, da si še posebej prizadevajo za povečevanje uporabe reciklirane plastike. »Žal pa je večina takšnih materialov še vedno neprimerna za uporabo v aplikacijah, kjer so zahtevani visoki standardi za neoporečnost (na primer stik s hrano in pijačo) ali negorljivost (na primer uporaba v elektro industriji). Zato s poslovnimi partnerji in raziskovalnimi ustanovami aktivno sodelujemo pri razvoju novih, recikliranih materialov, ki bodo lahko v prihodnosti nadomestili deviške tudi v vejah industrije, kjer to trenutno še ni mogoče,« je še pojasnil Medved.
Plastika se zaradi počasne razgradnje kopiči v morjih, oceanih in na plažah po vsem svetu. Ostanke plastike je mogoče najti v morskih vrstah, npr. morskih želvah, tjulnjih, kitih in pticah, pa tudi v ribah in lupinarjih, kar pomeni, da je prisotna tudi v človekovi prehranski verigi.
Ukrepi za zmanjšanje uporabe plastike
Od julija 2021 evropska direktiva določa naslednje ukrepe za zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo:
- prepoved plastičnih vatiranih palčk, krožnikov, pribora, proizvodov iz oksorazgradljive plastike (plastičnih materialov, ki vključujejo aditive, ki z oksidacijo povzročijo razpad plastičnega materiala na mikrodelce ali kemično razgradnjo) in posode za živila iz ekspandiranega polistirena;
- uvedba ciljev glede zmanjšanja porabe plastičnih posod za živila in lončkov za pijačo;
- zahteva, da se do leta 2025 ločeno zbere 77 odstotkov plastenk za pijačo (do leta 2029 pa 90 odstotkov);
- zahteva, da plastenke za pijačo do leta 2025 vsebujejo najmanj 25 odstotkov reciklirane plastike (do leta 2030 pa 30 odstotkov);
- zahteva, da so plastični pokrovčki in zamaški pritrjeni na posode in plastenke za pijačo;
- predpisan način označevanja in/ali ukrepi za ozaveščanje potrošnikov v zvezi z ribolovnim orodjem in številnimi plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo, kot so cigaretni filtri, zavitki in ovoji, vlažilni robčki, lahke plastične nosilne vrečke in baloni.
