Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kazalnike zdravja po občinah objavljajo že od leta 2016. V letošnji objavi, ki je zajemala podatke iz leta 2021, smo se v Sloveniji še malo postarali, pridobili težo, bili več bolniško odsotni in jemali več zdravil. Hkrati pa smo bili bolj izobraženi in manj poškodovani v prometnih nezgodah. Nakazal se je zmanjšan vpliv alkohola na naše zdravje. Tudi v letu 2021 je na kazalnike telesnega in duševnega zdravja vplivala pandemija kovida-19, čeprav manj kot v prvem letu pandemije – leta 2020.
Manj astme in kapi
V primerjavi z lansko objavo so na NIJZ na ravni Slovenije beležili izboljšanje kazalnikov zdravja na nekaj področjih. Že peto leto zapored opažajo manjše število primerov hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, ki se je zmanjšalo za dobrih 21 odstotkov v primerjavi s prejšnjo objavo. Tako so se vrednosti kazalnika hospitalizacije otrok zaradi astme izboljšale v kar 136 občinah. Beležijo tudi 2,4 odstotka manj primerov hospitalizacij zaradi možganskih kapi.
Več duševnih težav in samomorov
Pri nekaterih kazalnikih so na ravni Slovenije zaznali poslabšanje. Po večletnem pozitivnem trendu zmanjšanja števila samomorov opažajo ponovni porast. V primerjavi s prejšnjo objavo se je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji povečala za dobra dva odstotka. Po večletnem pozitivnem trendu zmanjševanja prejemnikov zdravil zaradi duševnih težav so v letu 2021 ponovno beležili njihov porast, in sicer za dva odstotka v primerjavi z letom 2020.
Več raka pljuč in dojke, manj debelega črevesa in danke
Nadaljuje se rast števila novih primerov raka, predvsem na račun povečanja incidence pljučnega raka (2,1 odstotka) in raka dojke (3,2 odstotka). Ob tem pa se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka stabilno zmanjšuje (2,4 odstotka).
Prebivalci se počutijo bolj zdravi
Na NIJZ razlagajo, da med vidike ocene zdravja sodi tudi, kako svoje zdravje ocenjujejo prebivalci Slovenije sami. »Kazalnik “Samoocena dobrega zdravja” smo objavljali na podatkovni platformi Zdravje v občini v letih 2016 in 2021. V letu 2016 je v Anketi o zdravju in zdravstvenem varstvu 65,8 odstotka prebivalcev ocenilo svoje zdravje kot dobro in zelo dobro, v letu 2021 pa je bilo takih 67,5 odstotka,« pravijo. Naslednja možnost je primerjava z drugimi državami v EU, ki je, npr., podana v publikaciji Health at a Glance, kjer se Slovenija po večini kazalnikov uvršča v sredino držav EU, a kazalniki so različni in razlike od povprečij EU so tako v pozitivno kot negativno smer.
Velenje: Načrtna skrb za zdravje občanov
Mestna občina Velenje je letošnji dobitnik priznanja Občina zdravja. Kot pravijo, si želijo, da bi njihovi občani imeli dostop do zdravstvenih storitev in zagotovljeno vso ustrezno zdravstveno oskrbo. »Žal se tudi v Velenju soočamo s pomanjkanjem zdravnikov, zato Zdravstveni dom Velenje v sodelovanju z lokalno skupnostjo izvaja več ukrepov za rešitev te vseslovenske težave. Sofinanciramo posodobitev opreme v zdravstvenem domu, naložbe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, omogočamo delovno terapijo na domu, podpiramo sistem prvega posredovalca in zagotavljamo zadostno število defibrilatorjev ter omogočamo e-oskrbo,« razlagajo.
Vsako leto ob Svetovnem dnevu zdravja v aprilu sodelujejo pri izvedbi prireditve Mesto zdravja, s katero spodbujajo zdrav način življenja in aktivno preživljanje prostega časa.
Skrb za zdravje občanov se kaže v vključenosti zdravja v krovno občinsko strategijo in številnih akcijskih načrtih, vezanih nanjo. Ob tem so občani aktivno vključeni v pripravo strateških in razvojnih dokumentov, vse leto pa lahko sooblikujejo življenje v občini tudi preko interaktivnega portala Sooblikujmo Velenje.
»Mestna občina Velenje sodi med tiste občine, ki širšim vsebinam zdravja namenja enega večjih proračunskih deležev. Vrednosti ključnih kazalnikov zdravja so se v zadnjih letih nenehno izboljševale; med njimi izpostavljamo zmanjšanje čezmerne prehranjenosti otrok in odraslih, nižji delež kadilcev, manj tveganega pitja alkohola in izrazito rast odzivnosti v presejalnih programih SVIT in DORA. Manj je hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih zaradi klopnega meningoencefalitisa in poškodb v transportnih nezgodah,« pravijo.
Na zahodu države bolj zdravi kot na vzhodu
Na NIJZ Kazalnike zdravja občin objavljajo že od leta 2016. V teh osmih letih se potrjuje, da je na zahodu države v povprečju zdravje prebivalcev boljše kot na vzhodu. Na naše zdravje vplivajo različni dejavniki, od genetike do okolja in vedenjskega sloga ter socialnoekonomski položaj (izobrazba, dohodek, zaposlenost in vrsta dela). Bolj zdrave so praviloma občine, ki so razvojno in ekonomsko močnejše ter demografsko mlajše in bolj izobražene.
»Slovenske občine se zelo razlikujejo po razvojnih in demografskih potencialih. Veliko vlogo v lokalnem okolju ima tudi razširjenost oziroma sprejetost določenih dejavnikov tveganja za zdravje. Ne nazadnje je seveda pomembna organizacija in dostopnost zdravstvenega varstva. Med občinami, ki pozitivno odstopajo od povprečja Slovenije, so v glavnem občine iz Gorenjske, Goriške in osrednje Slovenije. Več kazalnikov, ki so slabši od povprečja Slovenije, imajo občine v Prekmurju, na Koroškem in v Posavju. Rešitev za zmanjševanje neenakosti v zdravju je zmanjševanje neenakosti med območji države na različnih področjih,« razlagajo na NIJZ.
Najpogostejši vzroki smrti
Po najpogostejših vzrokih smrti se Slovenija ne razlikuje od drugih držav v EU, to so: bolezni obtočil, rak, bolezni dihal ter poškodbe in zastrupitve. Načeloma smo v zadnjem desetletju beležili postopno zmanjšanje umrljivosti pri prebivalcih Slovenije, ki ga je prekinil porast zaradi kovida-19 v letu 2020.
Murska Sobota: Na zdravje gledajo kot na temeljno vrednoto
Med finalisti za priznanje Občina zdravja je bila Mestna občina Murska Sobota, ki sodi med vzhodne občine, kjer je zdravje občanov šibkejše. »Na zdravje gledamo kot na temeljno vrednoto in cilj, ki ga s sprejemanjem dolgoročnih odločitev tudi vztrajno zasledujemo. Tudi zato imamo domala pri vseh projektih, ki jih izvajamo na občini, pred očmi izboljšanje kakovosti življenja in s tem posledično zdravja svojih občanov,« zagotavljajo.
Na murskosoboški občini si preko izvajanja in sodelovanja pri različnih projektih, sodelovanjem s stroko, številnimi aktivnostmi za ozaveščanje prebivalstva, podporo preventivnim programom in sofinanciranjem društev in organizacij s področja sociale in zdravstva prizadevajo za dvig zdravstvene slike občine in celotne regije. Prizadevajo si, da so storitve dostopne občanom (Zdravstveni dom je v mestu – urejajo kolesarske povezave in pločnike, da bo še bolj dostopen), do splošne bolnišnice, ki je nekoliko oddaljena od mesta, vozi brezplačni mestni avtobus, za najbolj ranljive skupine pa je organiziran tudi brezplačni prevoz Prostofer.
Večina preventivnih programov društev in organizacij se izvaja v mestu (Mensana, Društvo upokojencev, Hiša sadeži družbe, prostori Slepih in slabovidnih, NIJZ), občina pa jih tudi finančno podpira.
