Zeleni prehod naj bi s pravimi podpornimi politikami do leta 2030 po nekaterih ocenah Evropski uniji prinesel milijon novih delovnih mest, do leta 2050 pa kar dva milijona. Trenutno pa je na trgu dela povpraševanje precej večje od ponudbe.
Pomanjkanje delavcev občutijo praktično vse panoge in energetika ni izjema. »Je pa energetika kritična panoga, kjer je zanesljiva oskrba na prvem mestu. Odgovornost in zanesljivost sta nasploh tisti značilnosti, ki jih delodajalci najbolj iščejo, in ocenjujem, da to še posebej velja za energetiko,« pravi izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije mag. Ana Vučina Vršnak. Doda, da panoga potrebuje predvsem tehnične poklice, »in če smo priča neverjetnim spremembam v tehnološkem razvoju, potem je jasno, da nam brez stabilnega kadrovskega bazena v energetiki na dolgi rok ne bo uspelo udejanjiti cilja podnebno nevtralne družbe.«
Odpirajo se delovna mesta na novih področjih
Strokovnih delavcev, ki jih potrebujejo energetska podjetja, danes ni lahko dobiti. Hkrati se odpirajo delovna mesta na področjih, ki še nedavno sploh niso obstajala – na primer e-mobilnost, ukvarjanje z »zelenimi« papirji, večajo se tudi zasebne naložbe v energetiko in energetsko infrastrukturo, našteje sogovornica. Doda, da so zato energetska podjetja znova uvedla štipendiranje, svojim zaposlenim omogočajo dodatna izobraževanja, vzpostavljajo stike z nadobudnimi mladimi že v času šolanja in podobno.
Potrebovali bodo tudi motivatorje
Industrijska revolucija 4.0 prinaša razvoj umetne inteligence, pametnih sistemov z internetom stvari, storitvami v oblaku in velikimi bazami podatkov. »Delovna mesta se bodo opremila s tehnološkimi izboljšavami, procesi bodo avtomatizirani, veliko operacij bodo opravili roboti, vse to pomeni, da bomo v prihodnje potrebovali kadre z znanji s teh področij,« se zavedajo v družbi Plinovodi. Potrebovali bodo tudi kadre, ki bodo znali upravljati delovne procese, motivirati in optimizirati delo, imeli dobre komunikacijske in prodajne veščine ter se spoznali na produktno upravljanje in vodenje.
Nove zaposlitve v zelenem sektorju pomenijo preobrat v rjavih sektorjih
Ustvarjanje zaposlitev v zelenem sektorju hkrati pomeni velik preobrat v tistih rjavih sektorjih, kjer bo vse manj povpraševanja ali pa se bo sektor soočil s strukturnimi spremembami, opozarja izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenija mag. Ana Vučina Vršnak. »Soočiti se bo treba z zaposlitveno realokacijo oziroma prerazporejanjem – če se delavci ne bodo mogli prekvalificirati ali preseliti v kraje, kjer bo zeleni prehod imel zagon, potem tudi zeleni prehod ne bo tako uspešen. Dober primer v Sloveniji bi tako bilo zaposlovanje delavcev iz premogovniškega (rjavega) sektorja na novih energetskih projektih prihodnosti. Če pogledamo še širše in se dotaknemo podnebnih sprememb in s tem povezanimi delovnimi mesti, Mednarodna organizacija dela (ILO) ocenjuje, da bi Pariški sporazum lahko do leta 2030 prinesel 18 milijonov delovnih mest,« doda.
Nadarjene zaposlene je težje zadržati
V Skupini GEN se zavedajo, da so visoko usposobljeni in motivirani zaposleni ključni za zagotovitev dolgoročne uspešnosti, na trgu dela pa že dlje časa opažajo tekmovanje za nadarjene in sposobne zaposlene. »Nadarjeni zaposleni zahtevajo drugačno vodenje in motiviranje ter jih je težje zadržati na delovnem mestu,« povedo. Predvsem mlajšim iskalcem zaposlitve veliko pomeni poslanstvo podjetja – nadarjeni mladi želijo opravljati delo, ki je skladno z njihovimi vrednotami in siceršnjim poslanstvom. »Ker je naše osrednje poslanstvo izvajanje zelenega prehoda v energetiki, želijo mladi sodelovati z nami,« poudarijo.
Opozarjajo, da jim je pomembna tudi prilagodljivost dela in delovnega mesta, na kar so se odzvali tudi v njihovi skupini, in sicer z možnostjo hibridnega opravljanja dela (delo na domu). »Zaposlenim nudimo številne možnosti razvoja, izobraževanja in usposabljanja ter dinamično delovno okolje,« povedo.
Bo izobraževalni sistem sledil zahtevam trga?
Trendi na področju kadrovanja se bodo v prihodnosti bistveno spremenili. Kot pravijo v Skupini GEN, je ključno, da bodo družbe znale prepoznati glavne kadrovske trende in jih čim bolj celovito in sistematično upravljale. »Kadri, njihove kompetence in vrednote so tisti dejavniki, ki gradijo trajno konkurenčno prednost skupine. Vodenje, ki spodbuja povezovanje in sodelovanje ter medsebojno zaupanje zaposlenih, zavedanje in prevzemanje odgovornosti, prenos znanja, odprto komunikacijo ter transparentno in tekočo izmenjavo informacij, ima ključno vlogo pri doseganju teh ciljev,« izpostavijo. Upajo, da bo izobraževalni sistem sledil zahtevam trga dela in se čim prej odzval z ustreznimi prilagoditvami izobraževalnih programov. »Treba je ustrezno promovirati tehnične stroke in različne možnosti zaposlitve, ki jih nudi tovrstna izobrazba,« še dodajo.
