Obilno deževje je na začetku avgusta 2023 prizadelo Slovenijo in povzročilo katastrofalne razmere. Poleg posledic, ki jih je ujma pustila v naravi in gospodarstvu (nekatera podjetja več tednov niso mogla zagnati proizvodnje), je škoda nastala tudi na domačih objektih. Na GEN-I poudarijo, da glede na to, da so nekateri v poplavah izgubili vse svoje imetje, škoda, ki so jo v podjetju zaznali na njihovih sončnih elektrarnah, res ni visoka. Vsega skupaj je bilo poškodovanih dvajset solarnih modulov na desetih različnih elektrarnah. Padavine in toča niso v nobenem primeru poškodovale celotne elektrarne, ampak samo nekaj modulov na njej (v povprečju od enega do štirih).

Kot so pojasnili na GEN-I, lahko lastniki poškodovane module predajo v zbirne centre, kjer poskrbijo za njihovo ustrezno reciklažo. »Urejeno zavarovanje sončne elektrarne krije poškodbe zaradi toče v okviru osnovnih zavarovanj, kar pomeni, da je škoda v celoti krita,« dodajo.

Poškodovane module reciklirajo

Kaj se pravzaprav zgodi s poškodovanimi moduli? Če so bili fotonapetostni moduli v ujmi poškodovani tako, da ne ustrezajo več pogojem varnega obratovanja sončne elektrarne, jih podjetja za montažo oziroma demontažo fotonapetostnih modulov odstranijo in predajo v reciklažo, pojasnijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Fotonapetostni moduli so sestavljeni iz petih glavnih komponent, in sicer stekla, aluminijastega okvirja, srebrnih kontaktnih povezav, silicijevih sončnih celic in polprevodniških elementov, tako da kar 95 odstotkov modula omogoča recikliranje in nadaljnjo uporabo pri proizvodnji novih modulov ali drugih novih izdelkov. Proces reciklaže za monokristalne in polikristalne module je že izpopolnjen do te mere, da je primeren za široko industrijsko rabo, kjer lahko reciklirane sončne celice dosežejo učinkovitost pretvorbe do 20 odstotkov, v primerjavi z novimi, ki imajo učinkovitost pretvorbe okoli 22 odstotkov.

Če so bili fotonapetostni moduli v ujmi poškodovani tako, da ne ustrezajo več pogojem varnega obratovanja sončne elektrarne, jih podjetja za montažo oziroma demontažo fotonapetostnih modulov odstranijo in predajo v reciklažo.

Odporni na različne vremenske razmere

Fotonapetostni moduli so zasnovani tako, da so odporni na različne vremenske razmere, kot so močan dež, toča, veter, sneg, vročina in mraz, pojasnijo na MOPE. Proizvajalci fotonapetostnih modulov redno preizkušajo izdelke in preverjajo njihovo odpornost na določene vremenske razmere, kot so toča, močan veter in sneg.

V večini primerov so fotonapetostni moduli odporni na točo velikosti do 25 mm ali velikosti oreha, ki pade pravokotno nanje s hitrostjo do 83 kilometrov na uro. Če je montaža fotonapetostnih modulov in podkonstrukcija izvedena strokovno, kjer so upoštevane tudi različne vetrne cone, lahko sončne elektrarne zdržijo sunke tudi do kar 200 km na uro, kar potrjuje tudi dejstvo, da v Sloveniji še ni bilo primera poškodovanja sončne elektrarne zaradi močnega vetra.

V primeru strokovne in pravilne montaže sončne elektrarne tudi sneg in led ne bosta poškodovala sončne elektrarne ali modulov. Zaradi naklona strehe, ki je običajno med 15 in 45 stopinjami, ter izpostavljenosti soncu se bo sneg hitro začel topiti in bo zaradi svoje gladkosti tudi zdrsnil z njih. V vsakem primeru pa mora biti sončna elektrarna na strehi nameščena tako, da prenese večje statične obremenitve – sončne elektrarne lahko dnevno prenesejo obremenitev do 400 kg, v ekstremnih okoliščinah pa do 900 kg (kratkoročno).

V večini primerov so fotonapetostni moduli odporni na točo velikosti do 25 mm ali velikosti oreha, ki pade pravokotno nanje s hitrostjo do 83 kilometrov na uro.

Kaj pa požar?

Fotonapetostni moduli so v osnovi izdelani iz negorljivih materialov in zato ne predstavljajo nevarnosti za nastanek požara. Požarno nevarnost po navadi predstavlja celoten sistem ali sončna elektrarna – več modulov je povezanih zaporedno, kjer je lahko trenutno največja napetost sistema 1000 V, kar lahko v primeru poškodbe povzroči potencialni električni oblok in posledično nevarnost požara.

Od 300.000

solarnih modulov, ki so jih doslej namestili v podjetju GEN-I Sonce, se jih je zaradi različnih vzrokov poškodovalo okoli 400 oziroma 0,13 odstotka.

Fotonapetostne module je treba namestiti v skladu s smernicami za požarno varnost in ne smejo bistveno spremeniti požarne varnosti stavbe. Vsaka sončna elektrarna mora imeti skladno s standardom SIST HD 60364-7-712 obvezno ločilno stikalo na enosmerni strani razsmernika. Vedno več sončnih elektrarn, še posebej vse individualne samooskrbne, pa so montirane tako, da ob zaznanem nenormalnem delovanju znižajo napetost na nenevarno raven z uporabo optimizatorjev moči, z ustreznimi mikroinverterji ali s kratkostično povezavo posameznih nizov. Pomembno pa je tudi vedeti, da sončna elektrarna, ki je nameščena v skladu z visokimi standardi in ki se redno vzdržuje, ne predstavlja neposredne požarne nevarnosti, še dodajo na MOPE.

Če je montaža fotonapetostnih modulov in podkonstrukcija izvedena strokovno, kjer so upoštevane tudi različne vetrne cone, lahko sončne elektrarne zdržijo sunke vetra tudi do 200 km na uro, kar potrjuje tudi dejstvo, da v Sloveniji še ni bilo primera poškodovanja sončne elektrarne zaradi močnega vetra.

Poškodovanih le malo modulov

V podjetju GEN-I Sonce pravijo, da za sončne elektrarne izbirajo module, ki brez težav vzdržijo zahtevne vremenske pogoje, kot so močan dež, toča, močni sunki vetra, sneg, nihanje temperature in vlažnost in tudi druge vremenske pojave. Kot zanimivost navedejo, da so od začetka delovanja do danes namestili okoli 300.000 solarnih modulov, od katerih se jih je zaradi različnih vzrokov poškodovalo le okoli 400 oziroma 0,13 odstotka.

Možnost požara na mikro sončnih elektrarnah, zgrajenih po Uredbi o samooskrbi, pri katerih so uporabljeni optimizatorji, je minimalna, saj ima uporabljena tehnologija integriranih več varnostnih mehanizmov, zatrjujejo v podjetju. SAFE DC tehnologija ob napaki ali izključitvi naprave na strehi zagotavlja varno napetost (manj kot 120 Vdc) ter detekcijo obloka in zaznavanje poškodb izolacije vodnikov. V primeru detekcije obloka ali poškodbe izolacije naprava takoj prekine delovanje sončne elektrarne. Kljub varnosti, ki jo nudi uporaba tehnologije Solar Edge, pa strankam svetujejo redno vzdrževanje in fizične preglede elektroinštalacij.

Vloge za soglasje za samooskrbo sprejemajo še do konca decembra

Celoten proces izgradnje in priklopa sončne elektrarne je zelo kompleksen in sestavljen iz več korakov, ki so precej kompleksni, pravi Tomaž Oštir iz GEN-I. Za vse, ki si z izgradnjo sončne elektrarne želijo zagotoviti NET metering sistem obračunavanja, se približuje pomemben rok, 31. december 2023, do katerega distribucijski operaterji še sprejemajo vloge za izdajo soglasja za priključitev za samooskrbo. »Ta vloga je ključna, saj se z njo uporabnika v uradnih evidencah označi, da bo s svojim merilnim mestom prešel na samooskrbo. Dodatni postavljen pogoj pa je, da je v primeru izdanega soglasja za priključitev za samooskrbo potrebno sončno elektrarno zgraditi in priklopiti v omrežje do zaključka leta 2024,« pojasni Tomaž Oštir.

(Visited 170 times, 6 visits today)
Close