Med občinami, ki jim je v zadnji finančni perspektivi uspelo počrpati največ evropskih sredstev na prebivalca, je tudi Občina Pivka (s 3.689 evri na prebivalca). Kot so nam sporočili, so v perspektivi 2014 do 2020 iz evropskih skladov skupaj s slovensko udeležbo prejeli okoli 32,5 milijona evrov.
Med večjimi projekti izpostavljajo kanalizacijo in čistilno napravo (ČN) Pivka (sofinanciranje 6,1 milijona evrov), celovito ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine 1. in 2. faza (za prvo so prejeli 3,3, milijona, za 2. fazo 1,1 milijona evrov), oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice 1. sklop (13,3 milijona evrov), inkubator v industrijsko-obrtni coni (IOC) Neverke (2,1 milijona evrov), poslovno infrastrukturo Neverke (944.800 evrov), projekt Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov KPPPJ (2 milijona evrov) in druge.
Uredili vodovode in kanalizacijo, promenado, galerijo, poslovno cono …
Uspešna pri črpanju evropskih sredstev je bila tudi Mestna občina (MO) Velenje. V tem obdobju je pridobila 27 milijonov evrov evropskih sredstev, predvsem iz skladov za strukturno in kohezijsko politiko ter od drugih evropskih institucij.
Med večjimi projekti izpostavljajo ureditev vodovodov in kanalizacije ter čistilnih naprav, ureditev promenade v mestu, obnovo Galerije Velenje, vzpostavitev Podjetniškega centra Standard, ki je odskočna deska za številna inkubirana podjetja v Šaleški dolini, razširitev Poslovne cone Stara vas, ureditev mestnega kolesarskega omrežja, energetsko sanacijo stavb, obnovo starotrškega jedra in izgradnjo prireditvenega odra in prostora, ki je danes največji v Sloveniji, ter nekaj drugih manjših projektov. Aktivni so tudi na področju mednarodnih projektov, kjer so najuspešnejši na transnacionalnih programih, kot so Centralna Evropa, Adrion in Podonavje.
Mestna občina Velenje je bila ena prvih, ki je ustanovila projektno skupino z namenom črpanja in pridobivanja evropskih sredstev.
32,5 milijona evrov
evropskih sredstev je v finančni perspektivi 2014 do 2020 iz evropskih skladov skupaj s slovensko udeležbo prejela Občina Pivka.
27 milijonov evrov
evropskih sredstev je v finančni perspektivi 2014 do 2020 pridobila mestna občina Velenje.
Kaj pa drugi viri?
Občina Pivka se prijavlja tudi na druge razpise resornih ministrstev za projekte na področju športne infrastrukture, na razpise Fundacije za šport, preostanek naložb financirajo z lastnimi viri, izgradnjo kanalizacij sofinancirajo tudi iz namenskih sredstev Koncesije za jamski in predjamski sistem Postojnska jama. Nekatere projekte so financirali tudi iz sredstev okoljskega ministrstva za sanacijo škode po naravnih nesrečah, z ministrstvom za obrambo pa imajo sklenjen sporazum o sofinanciranju izgradnje lokalne infrastrukture.
Poleg lastnih sredstev na MO Velenje projekte financirajo tudi iz donacij, sredstev iz občinskih in državnega proračuna za investicije. Kljub prizadevanju in veliki angažiranosti pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev morajo zagotavljati tudi lastne vire. To so predvsem prihodki od najemnin, okoljskih dajatev za ravnanje z vodo in ravnanje z odpadki, prodaje stvarnega in finančnega premoženja, požarne takse, komunalnega prispevka, ne nazadnje pa tudi z zadolževanjem.
Kako biti pri črpanju EU sredstev uspešen?
Za uspešno črpanje evropskih sredstev je ključno dobro sodelovanje z občinskim svetom, ki je predlagane projekte potrdil v predlogih proračunov, saj vsak evropski projekt zahteva tudi angažiranje lastnih sredstev občine, ocenjuje Mihaela Smrdel, direktorica občinske uprave Občine Pivka.
»Pomembno je, da imata župan in občinska uprava strateške usmeritve razvoja občine ter da so projekti pripravljeni vnaprej, da so pripravljeni za kandidiranje,« poudarja in dodaja, da je izredno pomembno tudi angažiranje in strokovnost zaposlenih v občinski upravi, ki zna voditi projekte, sofinancirane iz evropskih skladov, kar je pogoj, da so na razpisih uspešni.
Povprečnina bo prihodnji dve leti znašala 725 evrov
Kot je 24. oktobra na novinarski konferenci povedal premier Robert Golob, so predstavniki vlade in združenj občin dosegli dogovor o povprečnini za prihodnji dve leti. Ta bo znašala 725 evrov. V prihodnjem letu pa bodo po posebni formuli razdelili še 20 milijonov evrov, je dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Leto zatem pa bodo občine prejele še 34 milijonov evrov, in sicer za kritje višjih stroškov dela. Kot so zapisali v sporočilu za javnost na vladnih spletnih straneh, bodo ta sredstva občine dobile v različnih zneskih zaradi rasti stroškov dela v javnih zavodih. Kot je povedal minister Boštjančič, bodo poskušali v naslednjih tednih in mesecih doseči tudi dogovor o spremembi zakona o financiranju občin. A. Š.
Le z lastnimi viri ne gre
Kot so prepričani na MO Velenje, je ključno zavedanje vodstva, da naložbeni razvoj temelji predvsem na pridobivanju evropskih sredstev, saj občine z lastnimi viri ne morejo izvajati tako pomembnih in obsežnih investicij. Mestna občina Velenje je bila ena prvih, ki je ustanovila projektno skupino z namenom črpanja in pridobivanja evropskih sredstev. »Pomembna pa je tudi dobra angažiranost in vzpostavitev projektnih timov s sodelavci, ki zelo odgovorno ter skrbno pristopajo k prijavi in izvajanju projektov. Za vse to je namreč potrebno veliko časa, znanja in strokovne angažiranosti,« pravi mag. Maša Kočevar iz kabineta župana MO Velenje.
»Občine pogrešamo razvojni instrument pokrajin, saj bi tako pomembno stabilizirali delovanje sistema države predvsem pri stvareh, ki so za ljudi pomembne. Ker državna politika nima t. i. politične volje za pokrajine, Slovenija izgublja razvojne priložnosti,« je jasna direktorica občinske uprave Občine Pivka Mihaela Smrdel.
Pogled občin – kje so še ovire?
»Za izvajanje razvojnih projektov občine nujno potrebujemo sredstva za lastne vložke predvsem pri pripravi projektov ter za lastno udeležbo, ki so vedno potrebna. S krčenjem povprečnine se v občinah zelo omejuje možnosti koriščenja kohezijskih virov in ustavlja razvoj. Vsakokratna menjava vlade, pa tudi ministrov, povzroča hude motnje. Občine pogrešamo razvojni instrument pokrajin, saj bi tako pomembno stabilizirali delovanje sistema države predvsem pri stvareh, ki so za ljudi pomembne. Ker državna politika nima t. i. politične volje za pokrajine, Slovenija izgublja razvojne priložnosti,« je jasna direktorica občinske uprave Občine Pivka Mihaela Smrdel.
Na MO Velenje pa izpostavljajo predvsem dva izziva na področju financiranja občin. Prepričani so, da je treba zagotoviti višino povprečnine, ki bi zagotavljala nemoteno izvajanje zakonskih nalog občine, ter določiti ustrezen način razdelitve sredstev, ki bi korigiral financiranje občin s posebnim statusom (mestne občine, občine z naselji s statusom mesta) in posledično večjim obsegom opravljanja nalog.
»Težava je tudi v tem, da morajo občine pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev zagotavljati velik delež lastnih sredstev, ki v nekaterih projektih znaša tudi do 50 odstotkov, in to je za občine prepogosto velik zalogaj. Pri velikih naložbah so vrednosti tako visoke, da se občina ne more niti zadolžiti, saj jo pri tem omejuje z zakonom določen največji obseg možnega zadolževanja občin,« še poudarjajo na MO Velenje.
