Na začetku oktobra je namreč globalna organizacija Green destinations razkrila letošnji seznam stotih najboljših zgodb, med katere so se uvrstile tudi Ljubljana, Šaleška dolina, Brežice, Jeruzalem, Miren Kras in Kranj. Kot so poudarili na Slovenski turistični organizaciji (STO), se s tem še utrjujeta ugled in prepoznavnost Slovenije in njenih destinacij kot enih najbolj zelenih in trajnostnih na svetu. Direktorica STO mag. Maja Pak je ob tej priložnosti dejala: »Tudi na STO ostajamo zavezani nadaljnjemu razvoju in promociji trajnostnega turizma. Skupaj ustvarjamo turistično ponudbo, ki je avtentična in temelji na našem spoštovanju narave in skupnosti.«
Jeruzalem: Kako degradirano območje postane naravni rezervat
Destinacija Jeruzalem Slovenija se je na seznam stotih najbolj zelenih destinacij na svetu uvrstila že drugič zapored, tokrat z zgodbo naravnega rezervata Ormoške lagune kot enega redkih primerov ohranjanja narave v tej destinaciji in študijski primer preoblikovanja degradiranega industrijskega območja v naravni rezervat. Naravni rezervat Ormoške lagune je 55 hektarjev veliko mokrišče v ekosistemu reke Drave ob Ormoškem jezeru, ki je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Gre za izjemen primer več desetletnega sodelovanja med industrijo (Tovarna sladkorja Ormož) in naravovarstveno organizacijo (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS) ter zgleden in poučen prikaz sodobne naravovarstvene prakse, kako je mogoče varovati naravno in industrijsko kulturno dediščino.
Za razvoj destinacije so prispevale ustanoviteljice
V razvoj trajnostne destinacije in nadgradnjo lokalne ponudbe s strateškim upravljanjem so nekaj sto tisoč evrov prispevale občine ustanoviteljice destinacije Jeruzalem Slovenija – Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter s črpanjem evropskih nepovratnih sredstev. »Strateško smo zavezani k trajnostnemu, družbeno in ekonomsko odgovornemu razvoju, kar dokazujemo s certifikatom HORUS,« pravi Anita Bolčevič z Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož. »Povezujemo vse deležnike turizma: lokalne skupnosti, prebivalce, turistično gospodarstvo in obiskovalce,« doda. Ponudbo bodo nadgrajevali v trajnostnem, družbeno in ekonomsko odgovornem razvoju turizma ter stremeli k ohranjanju in nadgrajevanju zelenega DNK destinacije, k zniževanju odtisa, kratkim dobavnim verigam in spodbujanju ohranjanja in pitja vode iz pipe.
Skupaj za Kras – ohraniti in spodbuditi turizem v pogoreli destinaciji
V ekstremnem poletju 2022 je destinacijo Miren Kras že drugič v treh letih zaznamoval gozdni požar – tokrat največji v zgodovini Slovenije. Uničil je 3.600 hektarjev površin, od tega 80 odstotkov ozemlja ene najbolj zelenih in trajnostnih destinacij v Sloveniji (štirikrat je bila uvrščena med top sto na svetu in štirikrat med top šest najboljših zelenih praks), ki svojo ponudbo gradi predvsem na aktivnem turizmu na prostem v neokrnjeni naravi.
Soočili so se z izzivom, kako spodbuditi in ohraniti turizem v pogoreli destinaciji. »Morda bi katera destinacijska management organizacija v takšnih razmerah obupala. Nas je vodilo prepričanje, da nas takšni izzivi lahko samo še bolj povežejo, da smo močnejši in boljši,« je povedala mag. Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda za turizem Miren Kras.
Zbirajo donacije za pogorelo območje
V sodelovanju treh občin, ki jih je prizadel požar, in neprofitne fundacije Vrabček upanja so zasnovali nacionalno kampanjo Skupaj za Kras. Kampanja je bila oblikovana z namenom zbiranja donacij za obnovo pogorelega območja. Doslej so zbrali dobrih 300.000 evrov. Hkrati pa nastaja nova zelena pohodniška transverzala, ki bo območje povezala v nov, čezmejni izobraževalno-turistični produkt. Na okoli 120 kilometrih bo povezal sedem v požaru prizadetih občin, štiri na slovenski in tri na italijanski strani, ter tako vrnil življenje na pogorišče. Ozaveščal bo o podnebnih spremembah in spodbujal razvoj turizma na celotnem prizadetem območju. Otvoritev načrtujejo leta 2025 kot enega od uvodnih projektov Evropske prestolnice kulture 2025.
»V zadnjih letih zaznavamo pripadnost vseh, ki so in nam še pomagajo po težkih preizkušnjah. In prav ti srčni Slovenci se radi vračajo. Narava Miren Krasa si vsaj še deset let ne bo opomogla, zato je vsak prispevek k obnovi več kot dobrodošel,« pravi Ariana Durnik.
Šaleška dolina – kako skozi turizem revitalizirati industrijsko krajino?
Pri razvoju produkta Skrivnosti potopljenih vasi je snovalce vodila edinstvena zgodba destinacije o zgodovini in premogovništvu v Šaleški dolini. »Potopljene vasi, ki so se zaradi intenzivnega izkopavanja rude v petdesetih letih prejšnjega stoletja začele pogrezati, predstavljajo unikum v Evropi. Njihova implementacija v turistično zgodbo pa je primer dobre prakse, kako s pomočjo turizma brez nepotrebne senzacionalnosti mehko revitalizirati industrijsko krajino in ji dati višjo dodano vrednost. Skozi doživetje gost nehote začuti tudi vse rane, ki jih je tej pokrajini zadala družbena nuja po energiji,« pojasni Tina Bele z Zavoda za turizem Šaleške doline.
Ogled zgodovine 160 metrov pod zemljo
Gre za butično 5-zvezdično doživetje Zavoda za turizem Šaleške doline in Muzeja premogovništva Slovenije. Na začetku približno štiriurnega doživetja goste pred Muzejem premogovništva Slovenije pozdravi rudarski vodnik. Na 160 metrih pod zemljo si obiskovalci ogledajo 3D-model zgodovinske industrijske infrastrukture in digitalno simulacijo ugrezanja površja in izginjanja vasi. Iz muzeja se sprehodijo ob obali Velenjskega jezera do Viste – Parka z razgledom, kjer jih pričaka ladjica. Sredi jezera si nadenejo očala za navidezno resničnost in doživijo virtualni potop v izgubljene vasi. Po pristanku na pomolu Viste s kuliso obronkov Šaleške doline doživijo kulinarični zaključek z izbranimi lokalnimi dobrotami.
Produkt bodo v prihodnje še nadgrajevali, sledili najnovejšim tehnološkim trendom in posodabljali digitalne storitve, da bodo čim bolj enostavne za uporabo. V načrtu imajo tudi prevod doživetja za tuje goste, hkrati pa želijo okrepiti vezi z lokalno skupnostjo, saj so prepričani, da je ta povezanost ključna za uspeh.
