Peta industrijska revolucija oziroma industrija 5.0 predstavlja novo, še nastajajočo stopnjo industrializacije, katere namen je ustvariti sodelovanje med ljudmi in napredno tehnologijo na način, da so kar najbolje izkoriščene prednosti obeh vidikov. Poleg večje osredotočenosti na človeka in ozira na trajnost igra pomembno vlogo tudi prilagodljivost.
»S poudarkom na individualnih potrebah strank in prilagodljivosti proizvodnih sistemov lahko industrija 5.0 omogoča proizvodnjo po meri, kar pomeni hitrejše prilagajanje proizvodnih linij glede na spremembe povpraševanja,« pojasnijo na Ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP).
Tehnologije, ki bodo v uporabi v industriji 5.0, niso bistveno drugačne od tistih, ki smo jih spoznali že v prejšnji generaciji, bo pa poleg njihovega stalnega razvoja večjo težo nosilo sodelovanje stroja in človeka.
Poudarek bo na sodelovanju med človekom in strojem
Eden glavnih poudarkov industrije 5.0 je torej strmenje k boljšemu sodelovanju med človekom in avtomatiziranimi sistemi. »Namesto da bi stroji le opravljali naloge brez človeškega nadzora, želi industrija 5.0 spodbujati sinergijo med ljudmi in stroji,« povedo na MDP.
Ključ do tega cilja so inteligentni proizvodni sistemi, ki zajemajo različne strokovnjake ter kibernetske in fizične sisteme z namenom doseganja optimalnih proizvodnih ciljev. Tovrsten inteligentni sistem se imenuje človek-kiber-fizični sistem oziroma HCPS (human-cyber-physical system po angleško) in deluje kot tvornik tehnološke arhitekture za inteligentno proizvodnjo, pojasnjuje Janez Škrlec, inženir mehatronike in strokovnjak za področje industrije 5.0.
Pomemben vidik industrije 5.0 je tudi spodbujanje vključenosti delavcev v odločanje in procese, z večjo povezanostjo med zaposlenimi in tehnologijo pa naj bi se posledično izboljšala tudi produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne značilnosti industrije 5.0 vključujejo:
- Človeško-strojno sodelovanje,
- personalizacijo in prilagodljivost,
- varnost in zasebnost,
- vključenost delovne sile,
- povezljivost in interoperabilnost
- napredna avtomatizacija in robotika.
Vir: MDP
Nov koncept prinaša tudi nove izzive
Vse močnejša potreba industrije po povečanju produktivnosti, ne da bi pri tem odstranjevali zaposlene iz predelovalne industrije, pa predstavlja svojevrstne izzive. Po principu industrije 5.0 naj bi bili tako sodobni roboti prepleteni z zahtevnimi tehnologijami, ki jim bodo omogočale delo z ljudmi v skupnih proizvodnih procesih, pojasnjuje Škrlec.
Zaradi novih načinov dela pa nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bo industrija 5.0 ustvarila več delovnih mest, kot jih bo odvzela. Cilj je tako vzpostavitev popolnega ravnovesja, v katerem interakcija med človekom in strojem lahko prinese kar največ koristi tako za gospodarstvo kot za okolje in družbo.
Vse močnejša potreba industrije po povečanju produktivnosti, ne da bi pri tem odstranjevali zaposlene iz predelovalne industrije, predstavlja svojevrstne izzive. Po principu industrije 5.0 naj bi bili tako sodobni roboti prepleteni z zahtevnimi tehnologijami, ki jim bodo omogočale delo z ljudmi v skupnih proizvodnih procesih.
Pomembna bo vloga t. i. kobotov
Pri izboljševanju učinkovitosti in natančnosti proizvodnih procesov bodo ključni nadaljnji napredki v avtomatizaciji in robotiki. Pomemben del teh napredkov bodo po mnenju mnogih predstavljali sodelujoči roboti oziroma koboti, ki lahko delajo s človeškimi delavci in ponavljajo poteze, ki jih naredijo ljudje.
Škrlec poudarja, da bo treba za dosego prave ravni tovrstnega sodelovanja bistveno izboljšati senzorične tehnologije, na podlagi katerih bodo koboti dobili dovolj informacij za ponovitev scenarija, ki ga bo izvedel človeški operater. Vgrajene bodo morali imeti tudi mehanizme odločanja, ki bodo podobni človeškemu, kar med drugim zahteva visoko inteligentno in napredno zaznavanje ter boljšo računalniško moč v vgrajenih platformah.
Rezultati uspešnega sodelovanja človeka in robotov naj bi vključevali povečanje produktivnosti in operativne učinkovitosti, zmanjšanje količine poškodb pri delu, skrajšanje proizvodnih časovnih ciklov in okolju prijaznejšo industrijo, industrija 5.0 pa se osredotoča tudi na varnost in ustrezno zaščito osebnih podatkov.
Tehnologije, ki naslavljajo industrijo 5.0:
- Internet stvari,
- veliki podatki in analitika,
- Umetna inteligenca in strojno učenje,
- digitalni dvojčki,
- varnost na spletu,
- trajnostne in zelene tehnologije.
Številne tehnologije poznamo že zdaj
Tehnologije, ki bodo v uporabi v industriji 5.0, niso bistveno drugačne od tistih, ki smo jih spoznali že v prejšnji generaciji, bo pa poleg njihovega stalnega razvoja večjo težo nosilo sodelovanje stroja in človeka. Ena od tehnologij, ki ostaja ključna inovacija, je internet stvari ali IoT (Internet od things), ki preko povezovanja naprav in sistemov omogoča spremljanje podatkov v realnem času, napovedno vzdrževanje in celotno optimizacijo proizvodnega okolja.
Janez Škrlec ocenjuje, da bo na daljši rok vse bolj množično razširjena tudi raba nano- in biotehnologije, zlasti nano- in biosenzorjev, ki bodo v proizvodne procese vseeno prinesli številne novosti, ki jih doslej nismo poznali. Poleg tega bodo v novi generaciji aktualne tudi druge tehnologije, vezane na zbiranje in obdelavo podatkov.
