V energetski panogi so ključni izzivi povezani z razogljičenjem energetike in uresničevanjem energetskega prehoda ter hkrati z dolgoročnim zagotavljanjem energetske samozadostnosti in dostopnosti energije za vse kategorije odjemalcev, pravijo v Skupini GEN.
Kljub nenačrtovani zaustavitvi nuklearke Skupina GEN nad načrti
Skupina GEN je leto 2023, ki so ga sicer zaznamovale avgustovske poplave in tudi nenačrtovana zaustavitev Nuklearne elektrarne Krško (NEK) – ta je del skupine – zaključila zelo uspešno. Prihodki so znašali skoraj tri milijarde evrov, čisti poslovni izid pa dobrih 200 milijonov evrov, kar je precej nad načrti. »Za dobre rezultate so zaslužni nizkoogljična proizvodnja električne energije, izjemna hidrologija, dobro obvladovanje stroškov proizvodnje, rekordno število priklopov novih sončnih elektrarn in razmere na energetskih trgih,« pojasnijo v Skupini GEN.
Letos so začeli uresničevati tudi nov strateški razvojni načrt, v skladu s katerim želijo postati vodilni slovenski proizvajalec in dobavitelj nizkoogljične energije. »Ta strateški cilj bomo uresničili z zanesljivo oskrbo odjemalcev, naložbami v jedrske tehnologije ter vlaganji v obnovljive vire energije, prožnost in napredne storitve,« so prepričani.
Prihodki Skupine GEN so v letu 2023 znašali skoraj tri milijarde evrov, čisti poslovni izid pa dobrih 200 milijonov evrov, kar je precej nad načrti.
Dobro prestali krizo v oskrbi z energijo
Razmere na svetovnih trgih energentov so bile v letu 2023 zaradi umiritve razmer na trgu električne energije in ugodnejših hidroloških ter temperaturnih dejavnikov ugodne, pravijo v Skupini GEN. Prepričani so, da je Slovenija tudi po njihovi zaslugi dobro prestala obdobje krize v oskrbi z energijo. »Zanesljiv in stroškovno ugoden portfelj nizkoogljičnih in obnovljivih virov električne energije nam je omogočil, da smo lahko prevzeli pomemben del bremena vladne regulacije cen električne energije za končne odjemalce.«
Letos naj bi se cene energentov in posledično tudi cene električne energije še dodatno umirile. A vendarle lahko zaradi različnih dejavnikov, kot so na primer neugodne vremenske razmere, morebitni večji izpadi proizvodnih enot, motnje pri dobavi energentov ipd., še vedno pride do nenadnih sprememb cen energije tako navzgor kot tudi navzdol. A v skupini, kjer si želijo čim bolj stabilnega in predvidljivega zakonodajnega in poslovnega okolja, vendarle pričakujejo, da se bodo na letni ravni cene za električno energijo na veleprodajnem trgu ustalile.
Uspešni tudi v Skupini HSE
Tudi Skupina HSE je na vseh ključnih segmentih poslovala uspešno. Leto 2023 so izkoristili za intenziven zagon naložb v obnovljive vire energije, ki bodo pospešili zeleni prehod države. Pravijo, da se njihovi razvojni načrti osredotočajo na izgradnjo hidroelektrarn, sončnih in vetrnih elektrarn, vlaganje v vodikove tehnologije, geotermijo, biomaso in tehnologije, povezane s fleksibilnostjo in e-mobilnostjo, aktivno pa bodo vključili tudi maloprodajni družbi ECE in Energijo plus, ki bosta z razvojem novih produktov in storitev k trajnostnemu vedenju in ravnanju spodbujali odjemalce električne energije.
Sprejet nov energetski zakon
Konec aprila je bil sprejet nov energetski zakon, ki med drugim določa energetsko politiko države s podpornimi in omejitvenimi ukrepi za prehod na nefosilne vire energije, vključno s spodbudami za rabo obnovljivih virov in bolj učinkovito rabo energije ter tudi s črpanjem evropskih sredstev za prestrukturiranje premogovnih regij.
Zakon med drugim nalaga občinam, da morajo pripraviti lokalne energetske koncepte, v njih pa za sedem let opredeliti cilje glede doseganja deleža prihranka rabe energije, povečanja deleža obnovljivih virov energije in cilje glede energetske prenove javnih stavb. Koncepti občin z več kot 10.000 prebivalci bodo morali vključevati načrt za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti na temelju obnovljivih virov energije.
Vir: SURS
Energijo želijo pridobivati predvsem iz sonca in vode
V Skupini GEN načrtujejo naložbe v izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti za povečanje deleža obnovljivih virov, predvsem iz energije sonca in vode, ter naložbe v izgradnjo novih zmogljivosti za upravljanje s prožnostjo.
Osrednji strateški razvojni projekt skupine pa je izgradnja nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2). Prepričani so namreč, da JEK2 skupaj z obnovljivimi viri energije predstavlja temelj za uresničevanje ciljev podnebne nevtralnosti in razogljičenja slovenskega sistema proizvodnje električne energije. Spomnimo – vse kaže, da se bomo o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne izrekli novembra na referendumu. Sredi maja je predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki sicer jedrsko energijo podpira, pozvala k poštenemu, nepristranskemu in podrobnemu obveščanju o gradnji JEK2. Prepričana je, da imamo trenutno več vprašanj kot odgovorov in da takšen projekt terja mnogo bolj poglobljeno razpravo, kot trenutno poteka.
Družba Soške elektrarne Nova Gorica bo na zgornji akumulaciji črpalne hidroelektrarne Avče na Kanalskem Vrhu letos začela postavljati sončno elektrarno moči 8,2 MW, na gladini Družmirskega jezera v Velenju pa naj bi Skupina HSE postavila prvo plavajočo fotovoltaično elektrarno v Sloveniji.
Večino zelene elektrike v Skupini HSE proizvedejo iz vode
Že danes smo največji proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, pravijo v Skupini HSE, kjer večino zelene energije proizvedejo iz vode. Hidroelektrarne na Dravi, Soči in Savi so tako lani skupaj proizvedle 54 odstotkov električne vse energije v skupini HSE in več kot tretjino vse električne energije v Sloveniji.
Eden večjih načrtovanih projektov skupine HSE je gradnja hidroelektrarn na srednji Savi – trenutno poteka postopek umeščanja v prostor, pridobiti pa želijo gradbena dovoljenja za tri hidroelektrarne (HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke) v letu 2025 in začeti graditi HE Suhadol v letu 2026. »Načrtujemo tudi izgradnjo dveh malih hidroelektrarn, mHE Pesnica in mHE Ravne, za črpalno hidroelektrarno Kozjak pa sta v teku novelacija projektne dokumentacije in priprava strokovnih podlag v postopku presoje vplivov na okolje; začetek izvedbe del pričakujemo leta 2027,« povedo.
Pred kratkim je začela obratovati tudi pilotna geotermična elektrarna v Čentibi, s katero Dravske elektrarne Maribor s partnerji orjejo ledino na področju koriščenja globoke geotermije. Prve kilovatne ure električne energije so v njej že proizvedli, ugotavljajo pa, da so za dolgoročno delovanje potrebne izboljšave, predvsem modifikacija turbinskega dela opreme.
Delež energetskih virov pri oskrbi z energijo, Slovenija, 2023
Za pridobivanje elektrike želijo izkoristiti tudi vodne in obvodne površine
V Skupini HSE poudarijo, da se številne priložnosti kažejo tudi v sočasnem izkoriščanju vodnih in obvodnih površin za pridobivanje električne energije. Tako na primer na brežinah hidroelektrarne (HE) Zlatoličje že deluje 2,5-MW sončna elektrarna, načrtujejo pa, da bodo na teh brežinah in na brežinah HE Formin postavili za 30 MW sončnih elektrarn. Družba Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) bo na zgornji akumulaciji črpalne hidroelektrarne Avče na Kanalskem Vrhu letos začela postavljati sončno elektrarno moči 8,2 MW, na gladini Družmirskega jezera v Velenju pa naj bi postavili prvo plavajočo fotovoltaično elektrarno v Sloveniji moči 140 MW.
Spremembe na regionalnih plinskih trgih, vključno z vojno v Ukrajini in sprejetimi ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov, so privedle do hitrega spreminjanja tranzitnih tokov v regiji, povedo v Plinovodih.
Hitro spreminjanje tranzitnih tokov plina v regiji
Za družbo Plinovodi je bilo leto 2023 uspešno, saj so ustvarili devet milijonov evrov čistega dobička. So pa spremembe na regionalnih plinskih trgih, na katere družba nima vpliva, vključno z vojno v Ukrajini in sprejetimi ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov, privedle do hitrega spreminjanja tranzitnih tokov v regiji, povedo. Čezmejno prenesene količine plina so se tako v primerjavi z letom prej znižale za 45 odstotkov. »Poraba plina v Sloveniji se je v drugi polovici leta 2023 v primerjavi s predhodnim letom začela povečevati. V celotnem letu 2023 so bile porabljene količine plina za 2,3 odstotka manjše od količin v letu 2022,« povedo v Plinovodih. Pričakujejo, da bo tudi letos njihovo poslovanje stabilno in uspešno. Poraba plina v Sloveniji se bo po pričakovanjih povečala, pri čezmejnem prenosu pa so napovedi nezanesljive.
»Geopolitične razmere so izredno nepredvidljive in njihove spremembe imajo lahko velik vpliv na energetske trge. Kriza na kateremkoli energetskem področju se izredno hitro prenese na vse energetske trge, največkrat v obliki povišanih cen posameznih energentov,« opozarjajo v družbi. Dodajo, da bi bil vpliv na njihovo poslovanje odvisen od poteka in globine krize, najverjetneje pa bi se v omejenem obsegu odrazil v povišanih stroških energije.
