V zadnjem času vse pogosteje slišimo o tako imenovani renesansi jedrske energije. Kot pravijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo (MOPE), se trenutno veliko vlaga v razvoj malih modularnih reaktorjev, ki se kažejo kot zelo zanimiv decentraliziran vir pasovne energije.
Referenduma novembra ne bo
V Sloveniji se trenutno vse vrti okoli drugega bloka jedrske elektrarne (JEK 2). Posvetovalnega referenduma, ki naj bi ga na temo gradnje drugega bloka izvedli 24. novembra 2024, ne bo. Državni zbor je namreč 24. oktobra z 69 glasovi za in enim proti potrdil odlok, s katerim je preklical posvetovalni referendum o novi jedrski elektrarni v Krškem.
Prof. dr. Iztok Tiselj iz Inštituta Jožef Stefan meni, da se podpisa večmilijardne pogodbe in gradnje nuklearke ne smemo lotiti brez referenduma. »Živim v državi, kjer ni preveč težko razpisati referenduma in si istočasno ne želim, da se nam ponovi zgodba iz Avstrije: potem ko so dokončali gradnjo jedrske elektrarne podobne velikosti, kot je naša jedrska elektrarna, so se na referendumu z drobno večino odločili, da je ne bodo zagnali. V zrak je izpuhtelo 5 do 10 milijard evrov današnjega denarja. Zato pred dokončno odločitvijo o gradnji potrebujemo referendum. Ali se bo to zgodilo letos, čez eno ali čez tri leta, je manj pomembno,« je jasen sogovornik.
Da si želi jasnih in neodvisnih informacij glede gradnje novega nuklearnega bloka, poudari tudi Jonas Sonnenschein, namestnik direktorice in vodja projektov pri Umanoteri. Zanimajo ga predvsem makroekonomske analize, podrobnejši alternativni scenarij in več informacij o samem JEK-u (finančni vložek, velikost nuklearke, varovalke, če pride do zamud ali višjih stroškov).
Prof. dr. Rafael Mihalič: »Jedrska elektrarna je edina uresničljiva možnost za elektroenergetsko avtonomnost«
Prof. dr. Rafael Mihalič, predstojnik katedre in vodja laboratorija na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko na osnovi metode eliminacije pravi, da je jedrska elektrarna prava odločitev za pridobivanje energije v Sloveniji. »Če nam je všeč ali ne. Ne zato, ker bi bila tako izvrstna v vseh pogledih, temveč zato, ker je edina uresničljiva možnost, če želimo biti elektroenergetsko kolikor toliko avtonomni,« argumentira svoje mnenje.
Zakaj? »Sončnih elektrarn imamo že dovolj in vrednost elektrike dodatnih je na trgu blizu nič zaradi v ekonomiji poznanega t. i. kanibalskega učinka. Shranjevanje presežkov poleti za zimo z baterijami je popoln nesmisel in ni države, ki bi lahko plačala toliko baterij, niti ni zanje dovolj surovin na Zemlji. Navdušenje nad shranjevanjem v obliki vodika je jalovo zaradi specifičnih lastnosti vodika in drage tehnologije. Ostane nam uvoz elektrike, kar je iz ekonomskega in tudi varnostno strateškega vidika lahko zelo tvegano. Imamo še nekaj potenciala za hidroelektrarne, vendar daleč premalo. Čeprav bi se odločili za premogovne elektrarne, premoga v Šaleški dolini vendarle ni dovolj. Relativno veliko ga je v Pomurju, a odpiranje novih premogovnikov in termoelektrarn je v EU nemogoče. Proizvodnja plinskih elektrarn je relativno draga, odvisni bi bili od dobave plina, obenem pa tudi ni v skladu z agendo razogljičenja, kar je sicer popoln nesmisel, a tako so politiki v EU odločili,« pojasni svoje mnenje. (N. R.)
JEK 2 še v fazi načrtovanja
Slovenija je trenutno v zgodnji fazi državnega prostorskega načrtovanja. Investitor oziroma nosilec razvoja projekta GEN energija trenutno pripravlja posodobljeno in dopolnjeno pobudo za začetek državnega prostorskega načrtovanja, ki jo na MOPE pričakujejo v teh dneh.
Julija 2021 je Ministrstvo za infrastrukturo izdalo energetsko dovoljenje za predlagani drugi reaktor v obstoječi Nuklearni elektrarni Krško (NEK), imenovan projekt JEK 2. V skladu z energetskim dovoljenjem bi bil JEK 2 tlačnovodni reaktor (PWR) z zmogljivostjo približno 1.100 MWe, ki bi zagotavljal med 8 in 12 TWh električne energije na leto (v pobudi za DPN se bo umeščalo reaktor z močjo v razponu od 1.000 do 1.650 MWe).
Končna odločitev o gradnji nove enote še ni sprejeta – pričakuje se, da bo končna investicijska odločitev (FID) za JEK2 sprejeta leta 2028. Avgusta 2023 je bila ustanovljena vladna Delovna skupina za koordinacijo pripravljalnih del za novo jedrsko elektrarno. Skupino vodi državni sekretar Danijel Levičar, v njej pa sodelujejo visoki predstavniki vseh ključnih ministrstev. Nosilec projekta je GEN energija.
Ali sploh imamo alternativo jedrski energiji?
Prof. dr. Tiselj meni, da je edina alternativa drugemu bloku jedrske elektrarne trenutno ta, da Evropa čim prej normalizira odnose z Rusijo in začne uvažati cenejši zemeljski plin. Ceno za to bo verjetno plačala Ukrajina. Pomemben vir bo seveda ostal premog; če ga ne bomo zmogli nakopati sami, ga bomo uvažali. Upa, da bomo v delujočem stanju ohranili šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Z nekaj sreče nam bo še desetletje ali dve pomagala obstoječa nuklearka. V državi bi lahko povečali tudi prispevek hidroenergije, če pozidamo in pregradimo še preostanek srednje Save ter Muro. Nekaj bodo dodale sončne elektrarne v kombinaciji z novimi baterijami in črpalnimi hidroelektrarnami in kakšen drobec še veter, čeprav je vetrna energija pri nas zelo skromno izkoriščena. Zelo pomemben bo uvoz elektrike, doda sogovornik. Upa, da bodo sosednje države gradile elektrarne, ki bodo neodvisne od vremena. Napovedati ceno elektrike v tem scenariju s smiselno natančnostjo ni mogoče. Zagotovo so napovedi o ceni tega scenarija bistveno bolj negotove od scenarija z novo nuklearko.
Tudi Jonas Sonnenschein izpostavi več alternativnih možnosti; OVE, hranilnike in več uvoza. Do leta 2063 bo deloval še NEK, meni pa, da bo še nekaj časa dovolj zalog plina.
Kaj so majhni modularni reaktorji in kaj mikroreaktorji?
Majhni modularni reaktorji (angleško Small Modular Reactors – SMR) so jedrski reaktorji, ki so zasnovani za proizvodnjo električne energije v manjših enotah v primerjavi s tradicionalnimi jedrskimi reaktorji. Kot navajajo na Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA), njihova modularna zasnova omogoča enostavno proizvodnjo in namestitev, kar lahko pripomore k večji fleksibilnosti in zmanjšanju stroškov.
Gre za napredne jedrske reaktorje, ki imajo moč do 300 MWe na enoto, kar je približno ena tretjina proizvodne zmogljivosti tradicionalnih jedrskih elektrarn. SMR-ji, ki lahko proizvedejo veliko količino nizkoogljične električne energije, so:
- majhni – fizično so precej manjši od konvencionalnih jedrskih reaktorjev, kar pomeni, da jih lahko postavimo na lokacije, ki niso primerne za večje jedrske elektrarne;
- modularni – kar omogoča, da sisteme in komponente izdelajo in sestavijo v tovarni, nato pa pripeljejo na lokacijo za namestitev;
- reaktorji – izkoriščajo jedrsko cepitev za generiranje toplote za proizvodnjo energije.
Mikroreaktorji so podskupina SMR-jev, zasnovani za proizvodnjo električne energije, običajno do 10 MWe. Imajo manjše površine kot drugi SMR-ji in so bolje prilagojeni za tista področja, ki nimajo dostopa do čiste, zanesljive in dostopne energije. Poleg tega bi lahko bili mikroreaktorji po zagotovilih IAEA rezervni vir energije v nujnih situacijah, lahko pa bi tudi nadomestili električne generatorje, ki so pogosto na dizelski pogon, na primer v podeželskih skupnostih ali oddaljenih podjetjih.
Elektrarne, ki temeljijo na SMR-jih, zahtevajo manj pogosto ponovno polnjenje goriva kot konvencionalne elektrarne, in sicer na tri do sedem let (konvencionalne na eno do dve leti). Nekateri SMR-ji so zasnovani celo tako, da lahko delujejo 30 let brez ponovnega polnjenja, pravijo v IAEA.
Pomembna prednost SMR-jev je poleg preprostosti tudi varnost. Koncept varnosti pogosto temelji na pasivnih sistemih in inherentnih varnostnih značilnostih reaktorja – kot so na primer nizka moč in delovni tlak. To pomeni, da za zaustavitev sistema ni potrebna človeška intervencija, zunanja moč ali sila, saj pasivni sistemi temeljijo na fizičnih pojavih, kot so naravna cirkulacija, konvekcija, gravitacija in lastni tlak. Te povečane varnostne meje v nekaterih primerih odpravijo ali znatno zmanjšajo možnost nevarnih radioaktivnih izpustov v okolje in javnost v primeru nesreče, zatrjuje IAEA.
NEK je pomemben proizvajalec električne energije v Sloveniji
Nuklearna elektrarna Krško (NEK), ki je lani izpolnila vse upravne zahteve za obratovanje do leta 2043, je pomemben proizvajalec električne energije v Sloveniji. V letih brez remonta proizvede okoli šest milijard kilovatnih ur električne energije, v letih z remontom pa okoli 5,4 milijarde.
Polovica letne proizvodnje, ki jo prevzema slovenski družbenik, pokriva 20 odstotkov vse porabe električne energije v Sloveniji. NEK zagotavlja električno energijo nenehno, ne glede na vremenske razmere – zanesljivost obratovanja je elektrarna potrdila tudi letošnje poletje, ki je bilo po podatkih meteorologov najbolj vroče doslej, pa tudi lani, ko so Slovenijo prizadele ekstremne poplave. Kot trdijo v NEK, je stroškovna cena električne energije iz jedrske elektrarne konkurenčna, saj je med najcenejšimi proizvajalci.
»Tudi za prihodnjo zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo, ki je vse pomembnejša tudi na področju prometa, ogrevanja/hlajenja in digitalizacije, je najbolj zanesljiva kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije. Ob soočanju s podnebno krizo in izpolnitvijo okoljskih zavez EU, pa je pomembno, da so jedrske elektrarne nizkoogljični vir električne energije,« pravijo v Nuklearni elektrarni Krško.
Klasične nuklearne elektrarne imajo najnižji izpust toplogrednih plinov
United Nations Economic Commission for Europe (UNECE) v svojem poročilu navaja, da znašajo izpusti toplogrednih plinov (TGP) v življenjskem ciklu termoelektrarn na premog od 369 do 1023 g CO2e/kWh, plinskih elektrarn na naravni plin od 128 do 434 g CO2e/kWh, solarnih elektrarn od 11 do 42 g CO2e/kWh, vetrnih elektrarn od 12 do 14 g CO2e/kWh, hidroelektrarn 11 g CO2e/kWh in klasičnih nuklearnih elektrarn z lahkovodnimi reaktorji 6 g CO2e/kWh.
Pri tem so pri nuklearnih elektrarnah upoštevane v njihovih življenjskih ciklih tudi dobavna veriga nuklearnega goriva, izgradnja, priključitev na omrežje, obratovanje in razgradnja elektrarne ter hranjenje in končno odlaganje izrabljenega goriva, dodajo pri NEK. Ob soočanju s podnebno krizo ob obnovljivih virih tudi jedrske elektrarne prihajajo v ospredje kot del rešitve, so prepričani.
Ob izpolnjevanju strogih varnostnih zahtev podaljšujejo obratovanje obstoječih elektrarn in vedno več držav se odloča za nove, tudi v Evropi. V Aziji je ta trend že nekaj časa. Prof. dr. Tiselj še doda, da sta bistvena koraka gradnje nove elektrarne iskanje optimalnega načina financiranja in zaposlovanje kadrov, ki bodo spremljali gradnjo in bodo zmogli zagnati elektrarno. Oba vidika sta ključna za dolgoročno stabilno, varno in ekonomično delovanje nove nuklearke.
Eko krog: Projekt zlahka pripelje državo na rob bankrota
V nevladni organizaciji Eko krog so prepričani, da moramo pred kakršnimkoli referendumom o gradnji jedrske elektrarne pretresti vse možne scenarije njenega vpliva na družbo. »Premalo je informiranja o obnovljivih virih energije, opažamo le enostransko propagando,« so kritični. Poudarijo, se moramo pred gradnjo drugega bloka zavedati, »da je projekt velik in zlahka pripelje državo na rob bankrota«. Opozorijo tudi, da pri varnosti ne sme biti kompromisov, kar investicijo konkretno podraži. »Zato se jedrska tehnologija zadnje desetletje draži, nasprotno pa se cenijo lokalno razpoložljivi obnovljivi viri, ki so v lasti ljudi,« trdijo.
»Velik objekt pomeni, da ima malo ljudi veliko moči, kar prinaša tveganje na več ravneh. Na drugi strani pa je bistveno bolj demokratično, če so proizvodne enote v lasti več ljudi, kar lahko vidimo pri skupnostnih sončnih elektrarnah,« še dodajo.
Opuščanje fosilnih goriv je nujnost, ki pa presega zgolj polje elektroenergetike. Poudarijo, da raba elektrike v Sloveniji zadnjih petih letih pada. »Prehod bo trajal desetletja, ključna pa mora biti varčna raba in zniževanje rabe neobnovljivih mineralnih virov, ki jih vzamemo iz narave. Sem spada tudi uran.« U. K. K.
Končna odločitev o gradnji enote še ni sprejeta – pričakuje se, da bo končna investicijska odločitev (FID) za JEK 2 sprejeta 2028.
Jedrska industrija je ena bolj reguliranih
V zvezi z jedrskimi elektrarnami se pogosto izpostavlja varnost in radioaktivne odpadke, a je jedrska industrija ena najbolj reguliranih in nadzorovanih; poleg nacionalnega je izjemno strog tudi mednarodni nadzor, odgovarjajo v NEK.
Tehnološke rešitve ravnanja z radioaktivnimi odpadki so znane in preizkušene, zatrjujejo. »Z njimi ravnamo z vso odgovornostjo do okolja ter o njih redno poročamo pristojnim institucijam in tudi javnosti. Vsi so varno uskladiščeni v NEK, postopki za ravnanje z njimi pa so natančno opredeljeni in usklajeni z mednarodno prakso. Količinsko jih ni veliko – ko govorimo o nizko- in srednje-radioaktivnih odpadkih (NSRAO), je to 2.518 kubičnih metrov iz štirih desetletij obratovanja elektrarne,« povedo v NEK. Dodajo, da so lani tudi na področju ravnanja z izrabljenim gorivom uvedli uveljavljeno mednarodno prakso suhega skladiščenja. Tako je 16 robustnih zabojnikov, v katerih je po 37 izrabljenih elementov, hlajenih pasivno – nobena aktivna komponenta ali energent ni potreben, še pojasnijo pri NEK.
Zmanjšati je treba porabo fosilnih goriv in izpuste TGP
»Že 40 let sobivamo z jedrsko elektrarno v Krškem in vidim jo kot stabilen, poceni in okolju prijazen vir elektrike,« pravi prof. dr. Tiselj in poudari, da prihodnosti ne zna napovedovati. Verjame pa, da moramo nujno in čim prej zmanjšati porabo fosilnih goriv in izpuste toplogrednih plinov.
Kako, je drugo vprašanje. »V zadnjih desetletjih se je v državah, ki razogljičenje načrtujejo samo z obnovljivimi viri, nabralo že dovolj izkušenj in težko potrdim, da so na dobri poti. Menim, da bo z jedrsko energijo razogljičenje lažje in cenejše,« še pove dr. Tiselj.
