Med vsemi raki je rak dojk predstavljal 20,1 %, njegova pojavnost pa z leti narašča, kar gre pripisat uspešnejšemu odkrivanju.
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, pa tudi eden najbolj razširjenih nasploh. Dejavnikov za njegov pojav je več – večinoma gre za kombinacijo vplivov iz okolja in življenjskega sloga, v 5–10 % primerov pa so prisotne tudi podedovane mutacije. Pomemben element predstavlja tudi starost – večina bolnic je ob diagnozi namreč starejša od petdeset let.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se rak dojke v 0.5–1 % primerov pojavi pri moških.
Na kaj biti pozorni?
Možnost za ozdravitev je pri raku dojke načeloma velika, a le, raka odkrijejo pravočasno, že v zgodnji fazi. Pri tem igra ključno vlogo samopregledovanje, saj se za veliko tako najdenih zatrdlin izkaže, da so rakave. Vseeno pa čisto vsaka sprememba v dojkah ne pomeni nujno raka. Naravno je, da se dojke spreminjajo skozi življenjska obdobja, pa tudi ciklično, glede na spreminjajočo se koncentracijo hormonov estrogena in progesterona. Poleg napetosti in bolečine, ki so običajne v tednu pred menstrualno krvavitvijo, lahko včasih zaradi odziva na hormonske spremembe pride tudi do drobnih vozličkov, vse to pa praviloma izzveni kakšen teden po menstruaciji.
Kako ukrepati?
Glede na podatke združenja Europa Donna je velika večina (80–85 odstotkov) vseh sprememb v dojkah benignih, le redke od njih pa pomenijo povečano tveganje za raka na dojki v prihodnosti. Ker pa v nobenem primeru sami ne moremo biti prepričani, za kaj gre, je dobro, da vsako zatrdlino, izcedek ali drugo vztrajajočo spremembo na dojki sporočimo zdravniku oziroma ginekologu. Ključno je, da z obiskom ne odlašamo, ampak se s strokovnjakom posvetujemo dovolj zgodaj – raziskave namreč pravijo, da pravočasno (dokler je bolezen le v dojki) pride do onkologa le polovica žensk.
Kaj sledi?
Po odkritju zatrdline v predelu dojke ali pazduhe sledita klinični pregled in rentgensko slikanje (mamografija) oziroma ultrazvok pri mlajših od 35 let. Zanesljivo lahko rakavost tkiva ugotovimo le z mikroskopskim pregledom tkiva. V primeru, da je ugotovljena diagnoza res rak dojke, sledijo dodatne preiskave, ki določijo, v katerem stadiju je bolezen in koliko je razširjena, na tem pa nato temelji način zdravljenja. V primeru odkritega raka je potrebna operativna odstranitev. Rak se najpogosteje pojavi na celicah mlečnih žlez, redko pa se razvije tudi iz drugih tkiv dojke.
Največjo negotovost običajno poraja obdobje med postavitvijo diagnoze in začetkom zdravljenja. Bolnici se porajajo razna vprašanja, številne različne laične razlage in priporočila pa lahko zmedo še povečajo. V združenju Europa Donna zato priporočajo, da se bolnice o svojih dvomih pogovorijo z zdravnikom, saj jih ta najbolj pozna, lahko pa se obrnemo tudi na žensko, ki je raka dojk že prebolela in bo znala svetovati iz izkušenj.
Kakšna je preventiva?
Pomembno vlogo pri pravočasnem odkrivanju nekaterih pogostih bolezni imajo tudi državni preventivni presejalni programi – v primeru raka na dojki je to program Dora, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk za 25 do 30 odstotkov. Vanj so vključene ženske med 50. in 69. letom, ki so vsaki dve leti povabljene na presejalno mamografijo. Verjetnost za pravočasno odkritje in uspešno zdravljenje je na ta način veliko večja, vseeno pa na Dori opozarjajo, da se rak lahko pojavi tudi manj kot dve leti po zadnji mamografiji, zato je v vsakem primeru še vedno zelo priporočljivo redno samopregledovanje.
