Endometrioza po ocenah strokovnjakov prizadene vsako deseto žensko v rodnem obdobju, a se lahko pojavi tudi pri mladostnicah in ženskah v menopavzi.
Pri endometriozi gre za pojav tkiva z značilnostmi endometrija (sluznice maternice), a izven maternične votline. Obnaša se podobno kot tkivo v maternici, kar pomeni, da se odebeli, odlušči in zakrvavi, ne more pa odtekati, zaradi česar pride do izrastkov, cist in vnetij. Posledica so običajno močne bolečine. Bolezen najpogosteje prizadene rodila, v razširjeni obliki pa se lahko pojavi tudi v sosednjih organih ali celo izven male medenice. Teorij za nastanek endometrioze je več – od genetskih dejavnikov in hormonskega stanja do različnih vplivov okolja – a specifičen vzrok doslej še ni bil potrjen.
Evropska unija je endometriozo leta 2007 razglasila za socialno bolezen zaradi svojega velikega vpliva na fizično, psihično in socialno življenje žensk. V Evropi velja za najpogostejši vzrok za izostanek z dela oziroma iz šole.
Kakšni so simptomi pri endometriozi?
Najpogostejši simptom endometrioze je bolečina v medenici, ki se lahko močno okrepi med menstruacijo in spolnimi odnosi, lahko pa traja tudi ves ciklus. Eden od kazalnikov bolezni je lahko tudi neplodnost, poleg tega pa so včasih prisotni tudi drugi simptomi, ki so odvisni od prizadetega organa.
Kljub temu lahko bolezen poteka tudi brez izraženih simptomov, zaradi česar jo včasih odkrijejo zgolj po naključju, prav tako pa stopnja težav ni nujno odvisna od samega obsega bolezni. Tako je lahko že razširjena oblika nemoteča, medtem ko včasih že majhno žarišče povzroči neznosne bolečine. Prav podcenjevanje nekaterih simptomov je pogost vzrok za težave pri odkrivanju endometrioze. Pogosto jo zamenjajo tudi z drugimi boleznimi, za katere so značilni podobni znaki (vnetja rodil, mehurja ipd.), običajno pa je, da je največji kazalnik endometrioze pojavljanje težav predvsem med menstruacijo in/ali ovulacijo.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se v številnih državah po svetu tako javnost kot izvajalci zdravstvenih storitev ne zavedajo, da hude, neznosne bolečine v medenici niso normalne, kar vodi do normalizacije in stigmatizacije simptomov ter znatne diagnostične zamude. Primanjkuje tudi orodij za presejanje in natančno predvidevanje bolnikov z večjo verjetnostjo za endometriozo kot tudi neinvazivnih diagnostičnih metod in zdravljenja, ki ne preprečuje nosečnosti.
Kako poteka zdravljenje?
Endometrioza zaenkrat še ni ozdravljiva, obstaja pa nekaj načinov za obvladovanje simptomov, ki se razlikujejo glede na njihovo resnost. Za obvladovanje se pogosto uporabljajo nesteroidna protivnetna zdravila in analgetiki, prav tako pa lahko pri tem pomagajo tudi hormonska zdravila, med katera spadajo nekatere kontracepcijske metode. Včasih je za odstranjevanje lezij možen kirurški poseg, a tudi to ni zagotovilo, da se težave ne bodo ponovile.
Hude težave možne tudi v prvi stopnji
Bolezen se po uradni klasifikaciji deli na 4 stopnje, a v društvu Endozavest opozarjajo, da je ta delitev pomanjkljiva, saj temelji zgolj na vidni bolezni, ne upošteva pa tudi simptomov, težav in vpliva, ki ga ima na življenje bolnice. Marsikatera ženska s prvo stopnjo endometrioze zaradi hudih bolečin ne more normalno delovati, medtem ko nekatere s četrto stopnjo ne občutijo posebnih težav. »Ženska z diagnosticirano ‘zgolj’ prvo stopnjo lahko doživlja težave zaradi nerazumevanja okolice, saj je ob minimalni endometriozi težko verjeti, da jo pestijo tako hude težave, in jo imajo za občutljivo ali preprosto menijo, da pretirava,« so zapisali v društvu.
