Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da zaradi življenja v nezdravem okolju vsako letu umre 12,6 milijona ljudi. »Onesnaženost zraka, vode in zemlje, prisotnost kemikalij, podnebne spremembe in ultravijolično sevanje pa so odgovorni za več kot sto različnih bolezni in poškodb,« trdi WHO.
Pomen zdravega življenjskega sloga je zato vse večji, saj lahko vsak posameznik kljubuje okolju z redno telesno dejavnostjo, z zdravim načinom prehranjevanja, izogibanjem kajenju in čezmernemu pitju alkohola. Na slovenskem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poleg naštetega opozarjajo tudi na pomembnost duševnega zdravja in na izogibanje stresu. V grobem pa lahko zdrav življenjski slog razdelimo na tri najpomembnejše dejavnike: prehrana, spanec in rekreacija.
Spanje: Nujno za dobro počutje
»Človeško telo ima notranjo biološko uro, ki nas opozarja, kdaj je čas za počitek in spanje. Poleg tega potekajo v telesu kemični procesi, ki vplivajo na to, kdaj telo potrebuje energijo za dejavnost in kdaj mora počivati,« pojasnjujejo na NIJZ. Količina potrebnega spanca pa se razlikuje glede na obdobje življenja – šolarji, denimo, potrebujejo od devet do deset ur spanca na dan, medtem ko odraslim večinoma zadošča od sedem do deset ur.
Najbolj problematična skupina so mladostniki, saj raziskave kažejo, da spijo veliko manj, kot je zanje priporočljivo. Na NIJZ pojasnijo, da je v najstniškem obdobju »notranja biološka ura nastavljena nekoliko drugače«. Hormon melatonin se takrat namreč izloča kasneje kot pri odraslih ali otrocih, kar povzroča, da najstniki zaspijo kasneje.
V spanju možgani znova obdelajo že naučene informacije
Kaj se zgodi, če spimo premalo? »Občasno pomanjkanje spanca sicer ni problematično,« pravijo na NIJZ, a težave nastopijo, če se pomanjkanje spanca kopiči. »Spanje pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spomina in pri učenju, še posebej pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki nam omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Zaradi njega lahko obvladamo računalniške igrice, gimnastične vaje, ali se naučimo igranja melodije na klavirju. Spanje možganom omogoča, da ponovno obdelajo že naučene informacije, tako da se utrdijo in ohranijo,« pojasnjujejo na NIJZ. Dodajo, da določenim vrstam učenja koristi tudi kratek dremež čez dan.
S premalo spanja smo bolj dovzetni za okužbe
Poleg tega spanje dobro vpliva na počutje, spomin in koncentracijo, na imunski in živčni sistem ter na telesni razvoj. »Ob pomanjkanju spanca imunski sistem oslabi, telo postane bolj občutljivo za okužbe in obolenja,« razložijo na NIJZ. Prav tako se v času spanja ali malo pred njim regulirajo hormoni. Eden izmed najpomembnejših, rastni hormon, je nujen za rast otrok in tudi ključen pri obnavljanju mišic. »V zadnjem času strokovnjaki povezujejo pomanjkanje spanja tudi s pojavom debelosti,« opozarjajo na NIJZ in dodajajo, da so motnje spanja povezane tudi z zmanjšano telesno odpornostjo, povišanim pritiskom, srčno in možgansko kapjo, vrtoglavico in padci.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Zdravje in preventiva 2019.
