Ko so z Inštituta z nutricionistiko prejšnji teden javnost obvestili o razširjenosti pomanjkanja vitamina D v Sloveniji v obdobju pandemije COVID-19, se je kup vprašanj zaskrbljenih potrošnikov glede kakovosti posameznih izdelkov.
S področjem vprašljive kakovosti prehranskih dopolnil se na Inštitutu za nutricionistiko ukvarjajo že vrsto let. Kot odziv na izjemno pereče vprašanje so se odločili nemudoma vzpostaviti program preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil, pri čemer se bodo v tej fazi osredotočili na dodatke z vitaminom D. Pobude za preverjanje kakovosti lahko posredujejo tudi prebivalci.
Koliko vitamina D potrebujemo preventivno, če smo rizična skupina, če se okužimo… TULE.
Vse večja ponudba, kaj pa kakovost?
“Čeprav podatki potrjujejo dvomljivo kakovost in celo nevarnost posameznih izdelkov, pa takšno posploševanje za vsa prehranska dopolnila ni primerno. Kljub temu, da zakonodaja prehranska dopolnila uvršča med živila, se od slednjih bistveno razlikujejo. Gre za kapsule, tablete in podobne oblike, njihov namen pa je dopolnjevati običajno prehrano s hranili in drugimi aktivnimi snovmi. Če pri običajnih živilih kakovost potrošnik lahko večinoma prepozna na podlagi okusa, vonja in izgleda živila, pa pri prehranskih dopolnilih lahko le zaupa proizvajalcu in njegovim trditvam, saj so mu laboratorijske metode, s katerimi bi kakovost lahko preveril, nedostopne,” pravijo na Inštitutu za nutricionistiko.
Da bi prebivalcem pomagali prepoznati kakovostna prehranska dopolnila, so začeli izvajati program preverjanja kakovosti, v okviru katerega bodo javno objavili seznam preverjenih prehranskih dopolnil. Zaradi posebnega javno-zdravstvenega interesa se bodo najprej osredotočili na prehranska dopolnila z vitaminom D. Za večjo celovitost seznama bodo v vzorčenju upoštevali tudi pobude potrošnikov. Prebivalci predloge lahko sporočijo z izpolnitvijo ankete o uporabi dodatkov z vitaminom D, ki je dostopna na spletni strani Inštituta za nutricionistiko.
Dopolnila so za dopolnilo
Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Gre za koncentrirane vire posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki so običajno v prometu v obliki kapsul, tablet in drugih podobnih oblikah, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.
Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Prehranska dopolnila so v osnovi izdelki, namenjeni dopolnjevanju običajne prehrane. Vendar je za določene skupine prebivalcev dodajanje posameznih hranil pomembno za njihovo zdravje. Za mnoge je tako na primer jeseni in pozimi priporočljivo dodajanje vitamina D, vegani in nekateri starejši odrasli dodajajo vitamin B12, ženske, ki načrtujejo nosečnost in nosečnice, pa prehrani dodajajo folno kislino. V takšnih primerih je zelo pomembno, da zaužita prehranska dopolnila v resnici vsebujejo deklarirane snovi v pričakovani količini.«
Podatki, kot sporočajo z Inšituta, kažejo na to, da so na trgu že bili najdeni izdelki, ki sploh niso vsebovali aktivne sestavine, in takšni, kjer je bila vsebnost sestavin precej višja, od deklarirane. Področja kakovosti prehranskih dopolnil sistematično ne spremlja nihče. Tovrstni izdelki so sicer tudi predmet nadzora inšpekcijskih služb, vendar so aktivnosti nadzornih organov v prvi vrsti razumljivo usmerjanje v omejevanje tveganj za zdravje ljudi.
Osnovo za preverjanje kakovosti sestave prehranskih dopolnil bodo predstavljala Priporočila za zagotavljanje kakovosti prehranskih dopolnil (Pravst in sod. Farmacevtski vestnik, 2012(63):212-224), posodobljena z relevantno zakonodajo in z upoštevanjem Smernic za pristojne organe za nadzor skladnosti v zvezi z določitvijo dovoljenih odstopanj za hranilne vrednosti in priporočil EFSA glede zgornjih varnih vnosov hranil.
vir: Nutris