Mesec dni posebni ukrepov, vsakodnevna poročanja o koronavirus krizi, o novih primerih, o novih ukrepih, o zaostrovanju pa o rahljanju. Naše misli pa se vse bolj usmerjajo na prihodnost. Kaj nas časa ko se “vse to” konča?
Dejan Azeski, makedonski zgodovinar, novinar in publicist, član Mednarodnega inštituta IFIMES (International Institute for Middle East and Balkan Studies), ki živi v Trstu, je nedavno objavil članek o tem, kaj se lahko svet nauči od Italije o koronavirusu COVID-19.
V njem je med drugim na podlagi analiz, ki jih spremlja v vseh najpomembnejših medijih sveta, zaključil, kako bo videti sveti po koncu koronavirus krize. Poglejmo, kaj pravi.
Delo od doma in potovanja
Do takrat se bomo navadili dela od doma in postali glede tega tako kreatini, da vodstvu ne bo več do zapravljanja denarja za poslovne prostore, niti zaposlenim ne bo več do tega, da bi zapuščali udobje svojega doma – seveda, v sektorjih, kjer je to mogoče.
Delo bo precej bolj fleksibilno, plačano boš dobil nalogo, ki jo boš opravil. Nihče ne bo imel “odvečnega denarja”, stalnih zaposlitev bo še manj.
Princip potovanj, kot smo ga poznalo, bo sprememenjen. Denarja za nepotrebna potovanja ne bo, poleg tega pa se bodo ljudje bali uporabe letališč in javnih prevozov še dolgo po koronavirusu.
Država, javno zdravstvo, vojska?
Spet se bo pokazala potreba po čvrsti državi – bolj kot po neodvisnih korporacijah. Jasno je namreč postalo, da države z močnim javnim sektorjem lažje prebrodijo tako situacijo, kot jo je povzročil koronavirus. To bo peljalo v smer krepitve gibanj in političnih strank za bolj pošteno delitev bogastva. Trajnost kapitalizma bo pod velikim vprašajem.
Vojska bo spet pomembna tema in dejavnik v družbi. V krizi se je pokazalo, da lahko države z veliko in organizirano vojsko lažje uvedejo policijsko uro, karanteno, dostavo hrane… Zaradi pomanjkanja denarja pa lahko pričakujemo razne konflikte, mir bo potrebno braniti.
Svet naših dedkov in babic?
Na koncu je še povzel: “Svet, v katerem bomo živeli po koronavirus krizi, bo, vsaj na kratek rok, precej bolj podoben svetu, v katerem so živeli naši dedki in babice v 50-ih letih prejšnjega stoletja, kot pa svetu, v katerem smo živeli še dober mesec nazaj.”
Vir: IFIMES
