Danes, ko nastaja to besedilo, po daljšem obdobju dežja (na družbenih omrežjih so ugotavljali, da je Zofka letos dobila inkontinenco) končno sije sonce in svet je takoj lepši. Vsaj za tiste, ki nam, kljub zelo posebnim in negotovim časom, uspeva ohranjati ravnotežje in duševno zdravje. A strokovnjaki ugotavljajo, da je takih iz dneva v dan manj in da se bodo prave razsežnosti psiholoških težav, ki jih je povzročila epidemija covida-19 in z njo povezani ukrepi, šele pokazali. »Občutek imam, da so psihične motnje v obdobju epidemije postale naša nova normalnost,« pravi asist. mag. Miloš Židanik, dr. med., specialist psihiater in psihoterapevt, strokovni direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož.
Zlasti veliko težav je med otroki in mladostniki. Ti so v epidemiji bolezni, ki jih tako rekoč ne ogroža, zagotovo potegnili »ta kratko«. Javnost je od njih pričakovala odgovorno obnašanje in sledenje ukrepom, pričakovala je, da bodo dovolj »zreli« in s svojim vedenjem ne bodo ogrožali drugih, za katere bi bila bolezen lahko usodna. In, roko na srce, mladi so se, oropani pristnega druženja z vrstniki, šolanja v učilnicah, športnih in zabavnih dejavnosti (skratka vsega tistega, kar dela v teh letih življenje zanimivo in privlačno), tega v veliki meri držali, sledili navodilom in skrbeli za bolj ogrožene skupine. A za kakšno ceno?
Da so njihove težave zelo resne, kaže podatek, da je bilo lani samo na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za skoraj 50 odstotkov več mladostnikov po poskusu samomora in 50 odstotkov več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu pred tem, v prvih treh mesecih letos pa je število urgentno obravnavanih vztrajno raslo.
Gre za izjemno zaskrbljujoče podatke, ki jih ne moremo in ne smemo pomesti pod preprogo. Če jih združimo s številkami, ki jih je razkrila raziskava strokovnjakov ljubljanske Fakultete za šport in kažejo občuten upad gibalnih sposobnosti osnovnošolcev ter povečanje debelosti, je stanje še bolj alarmantno. Časa za ukrepanje ni veliko, če ne želimo zapraviti generacije, na kateri temelji naša prihodnost. Žalostno pa je, da se namesto z iskanjem rešitev za takšne težave odločevalci bolj ukvarjajo sami s sabo in s svojimi položaji.
Preberite tudi: Stroka pozvala k ukrepanju
Stroka pozvala k ukrepanju: vse več mladih anksioznih in depresivnih
Uvodnik je objavljen v reviji Eko dežela Zdravje in Preventiva 2021.
