Slovenci veljamo za zelo športen narod, profesionalni športniki nas razveseljujejo z vrhunskimi rezultati v vseh možnih športnih disciplinah. Iz leta v leto pa se povečuje tudi število rekreativnih športnikov, ki z redno telesno aktivnostjo skrbimo za zdrav način življenja. Čeprav ima redna telesna aktivnost številne pozitivne učinke na naše telo, lahko nepravilna vadba, pretirano obremenjevanje mišic, vezi in sklepov vodijo do športnih poškodb.
Športne poškodbe so poškodbe, ki nastajajo med športno aktivnostjo. Čeprav si med vadbo lahko poškodujemo katerikoli del telesa, se izraz športne poškodbe uporablja predvsem pri poškodbah gibal. »Vzroki za športne poškodbe so zelo različni in vključujejo čezmerno intenziteto treningov, nepravilno stopnjevanje obremenitev, napake v tehniki, precenjevanje sposobnosti, neprimerno opremo … Pogosto gre za kombinacijo več dejavnikov, ki privedejo do poškodbe,« nam pove mag. Martin Mikek, dr. med. specialist ortopedije iz Artros centra za ortopedijo in športne poškodbe v Ljubljani. Pove še, da je
mehanizem nastanka poškodb običajno kompleksen, saj nanj vplivajo tudi biološke in biomehanične lastnosti posameznika, torej dejavniki, kot so starost, sposobnost regeneracije in razvitost gibalnega aparata.
Najpogostejše poškodbe
Specialist ortopedije športne poškodbe deli na preobremenitvene poškodbe in na poškodbe, ki so posledica enkratnega delovanja neke zunanje sile. Pogoste preobremenitvene poškodbe, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega ponavljanja določene obremenitve, opredeli kot teniški komolec, tekaško koleno, vnetje pokostnice goleni, kronično vnetje Ahilove kite in kite pogačice in kvadricepsa, kar opisujemo kot skakalčevo koleno. Značilne športne poškodbe, ki so posledica enkratnega delovanja sile, pa predstavi kot pretrganje sprednje križne vezi kolena in poškodbe obodnih vezi kolena (zvin kolena), poškodba vezi zgornjega skočnega sklepa (zvin gležnja), poškodba akromioklavikularne sindezmoze (sklep med ključnico in lopatico) in izpah rame.
Zdravljenje športnih poškodb
Nace Gartner, dipl. fizioterapevt, vodja fizioterapije v Althea centru Zdravja in Harmonije opozarja: »V
prvi fazi je najpomembnejša pravilna diagnostika, pri kateri si pomagamo z raznimi fizioterapevtskimi tehnikami (cyriax, pnf, mišično-skeletna testiranja), po potrebi rentgen, ultrazvok, magnetna resonanca itd. Nato pripravimo protokol zdravljenja za vsakega posameznika, saj skoraj nobena poškodba ni enaka, vsak pacient se drugače odziva na zdravljenje.« Hkrati doda, da je zelo pomembno sodelovanje pacienta, upoštevati mora navodila, kaj mora delati in česa ne sme.
Zdravljenje poteka podobno tudi pri profesionalnih športnikih, le da je tam pomembna čim hitrejša
rehabilitacija. Običajno sodeluje celotna zdravstvena ekipa športnika (zdravnik specialist, fizioterapevt s specialnimi znanji, športni trener, kineziolog, psiholog, nutricionist, mentalni trenerji in energijski terapevti …). »Ena terapevtska obravnava traja dlje časa, uporabimo vse metode in aparature, ki so za določeno poškodbo smiselne. Na začetku z meritvami naredimo posnetek stanja, na koncu uporabimo teste in meritve, ki nam povedo, kdaj je športnik pripravljen na vrnitev v maksimalne obremenitve,« še pojasni fizioterapevt Gartner.
Novosti pri zdravljenju poškodb
Sogovornika še povesta, da medicina in fizioterapija napredujeta iz dneva v dan, na podlagi raziskav se pojavljajo novi postopki, protokoli, smernice in aparature za zdravljenje poškodb. Novost na področju fizioterapije športnih poškodb nam predstavi Gartner: »V zadnjih letih so to terapevtske aparature, ki pri svojem delovanju izkoriščajo tudi telesu lasten energijski potencial (tecar), in je zato okrevanje hitrejše.
Obstajajo pa tudi aparature, s pomočjo katerih merimo fizične in energijske kazalnike pripravljenosti posameznega športnika (energijska diagnostika). Tako dobimo še celovitejši vpogled v stanje in zdravljenje je zato kakovostnejše.«
Fizioterapevti za boljše uspehe pri zdravljenju tako kombinirajo ročne tehnike in aparature. Strokovnjaki opažajo, da se v podporo zdravljenju in hitrejšemu okrevanju športniki (profesionalni in rekreativni) zelo pogosto odločajo tudi za mentalne treninge, saj je ‘zdravljenje’ psihosomatskih vzrokov v kombinaciji z zdravljenjem fizične poškodbe bistveno hitrejše in uspešnejše. V Althea centru poudarjajo, da dajejo prednost ‘timski’ obravnavi, saj je tako obravnava celostna in rezultati bolj stabilni. Kot podpora osnovnim terapijam pa uporabljajo različne pripomočke, ki terapijo ‘podaljšajo’ tudi za domov (kineziološki trakovi, razne vadbene elastike, s pomočjo katerih vadimo doma).
Priprava na maraton
Do športnih poškodb pogosto pride pri večjih športnih podvigih, kot je na primer maraton. Zato je zelo pomembno, da smo na tak podvig pripravljeni. Vodja fizioterapije v Althea centru v Lescah svetuje: »Pripravljajmo se s pomočjo strokovnjaka, trenerja, kondicijskega trenerja, kineziologa …, ali po smernicah strokovne literature – sem ne sodijo spletni forumi. Na ta način si izdelamo načrt treninga. Pomembna je postopnost pri obremenjevanju in stopnjevanju količine treninga. Zelo pomembno je sproti spremljati stanje telesa in prilagajati vadbo, ob težavah pa se posvetovati z zdravniki in fizioterapevti, s čimer preprečimo morebitne hujše poškodbe.« Poleg strokovnega nadzora je zelo pomembna tudi oprema in čas. »Izberemo kakovostno in primerno obutev, rezerviramo si dovolj časa, da se v miru pripravimo na svoj podvig. Poskrbeti moramo za dovolj počitka, ustrezno regeneracijo in kakovostno prehrano, saj prihaja do precejšnjega števila poškodb tudi zaradi izčrpanosti in preobremenitev,« še doda Gartner.
Preventiva je pomembna
Strokovnjaka sta si enotna, da s primerno preventivo lahko veliko športnih poškodb preprečimo, zato je poznavanje preventivnih ukrepov, povezanih s športom, s katerim se ukvarjamo, res pomembno. Za veliko športnih užitkov brez poškodbje treba poslušati nasvete strokovnjakov in naše telo. »Ko začutimo utrujenost in bolečino, ji je treba posvetiti pozornost. Z rednim raztegovanjem ali masažami lahko odkrijemo težavo, ki je ob vadbi niti še ne zaznamo in jo lahko pravočasno odpravimo, preden pride do resne poškodbe,« svari Gartner in doda, da če nekaj časa nismo trenirali, ne moremo nadaljevati tam, kjer smo končali, ampak ponovno začnemo z nizko intenzivno vadbo in jo primerno stopnjujemo. Nujen pa je tudi zadosten počitek.
Mag. Martin Mikek pa posebej izpostavi še mladostnike, pri katerih so gibala še v obdobju rasti: »Z monotonimi treningi, usmerjenimi le v izvajanje nekega specifičnega giba, dosežemo zelo neenakomerno razvitost mišic in porušimo ravnovesje med posameznimi mišičnimi skupinami. To hitro vodi do strukturnih okvar, ki pogosto zahtevajo dolgotrajno zdravljenje.«
