Nova raziskava pojasnjuje visoko pomanjkanje vitamina D v Sloveniji: z običajno prehrano pokrijemo v jesensko-zimskem času le 15% priporočenega vnosa.
Zaradi dokazane vloge pri normalnem delovanju imunskega sistema, je ustrezna preskrbljenost s tem vitaminom še toliko bolj pomembna ob pandemiji korona virusa. Potem ko je bilo lani ugotovljeno, da v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80% odraslih prebivalcev Slovenije ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, je to področje zdaj dodatno osvetlila nova raziskava.
Vir vitamina D sta tako sonce kot prehrana – toda, ali je to dovolj?
V okviru projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D« so raziskovalci s pomočjo podatkov nacionalne prehranske raziskave prvič določili prehranski vnos vitamina D pri prebivalcih Slovenije.
Vitamin D ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja v človeški koži. Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in Visoka šola za storitve – vodja projekta: »Osnovne potrebe po tem vitaminu med poletjem pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu med 10. in 16. uro, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, in je zato v tem času potreben zadosten prehranski vnos.
“Priporočen vnos vitamina D v tem času, ko ga telo ne more samo proizvajati, je 20 mikrogramov dnevno, rezultati raziskave pa so pokazali, da ga s prehrano povprečno zaužijemo manj kot 3 mikrograme,” so povedali na Inštitutu za nutricionistiko, ki je vodil raziskavo, pri njej pa so sodelovali še Nacionalni inštitut za javno zdravje, Visoka šola za storitve in UKC Ljubljana, financirala pa sta jo Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost.
Ugotovitve potrjujejo, da bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D v jesensko-zimskem obdobju za prebivalce Slovenije treba sprejeti ukrepe za njegovo nadomeščanje. To bo še posebej pomembno za nekatere skupine prebivalstva, ki so lahko z vidika nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D bolj ogrožene.
Pomembne ugotovitve raziskave v Sloveniji
- Vitamin D je pomemben za zdravje okostja, ključen pa je tudi za delovanje imunskega sistema.
- Med novembrom in aprilom pa jih kar 80% ni bilo zadostno preskrbljenih s tem vitaminom.
- V raziskavi niso upoštevali dodajanja vitamina D z zdravili in prehranskimi dopolnili.
- Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Najnižji vnos s prehrano je bil pri starejših odraslih (2,5 µg), le malenkost višji pa pri mladostnikih (2,7 µg) in odraslih (2,9 µg). V vseh treh starostnih skupinah so imele ženske značilno nižji prehranski vnos vitamina D, največje razlike smo opazili pri odraslih prebivalcih.«
- Ugotovili so še, da najpomembnejše prehranske vire vitamina D predstavljajo živila živalskega izvora, še posebej ribe in jajca.
- “Ključen problem pa je, da vitamin D v večjih količinah vsebujejo živila, ki so redko v naši prehrani (npr. ribe severnih morij, ribje olje), zaradi česar skupni prehranski vnosi z živili ne pokrijejo predvidenih potreb v jesensko-zimskem času.”
Smernice o dodajaju vitamina D bodo pripravili do naslednjega leta
Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja, vodja Strokovne skupine (za vitamin D): »Načrtujemo, da bomo nacionalne smernice lahko predstavili leta 2022, kar bo političnim odločevalcem olajšalo nadaljnje ukrepe za zagotavljanje ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D. Še posebej skrbno obravnavamo nekatere ogrožene skupine. Posebno veliko tveganje za hudo pomanjkanje vitamina D je pri prebivalcih domov za starejše občane in vseh tisti, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Na to področje je posegla tudi pandemija COVID-19, saj je vitamin D zelo pomemben za optimalno delovanje prirojene imunosti – omogoča imunskim celicam v naših sluznicah, da učinkovito odstranijo in uničijo vdirajoče viruse, bakterije ali glive.”
Dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal
“Na ta način dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, najbolj učinkovito pri tistih, ki jim je pred nadomeščanjem vitamina D le-tega primanjkovalo. Zaradi pandemije smo se nekateri člani skupine in zunanji strokovnjaki vključili v aktivnosti za zaščito najbolj ogroženih skupin. Med drugim smo predlagali novo indikacijo za predpisovanje vitamina D na recept, da bi izboljšali doslej zelo slabo preskrbljenost z vitaminom D in tako pri prebivalcih domov za starejše občane zmanjšali tveganja za padce, zlome, okužbe in mišično šibkost. Pobuda je bila dobro sprejeta, tako da je zdaj na stroške zdravstvenega zavarovanja možno nadomeščanje vitamina D osebam, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Gre za pomemben korak naprej. Da bi zaščitili tudi ostale prebivalce, pa bodo potrebni še dodatni ukrepi,” je še povedala dr. Pfeifer.
Ne pretiravajte z odmerki prehranskih dopolnil!
Mnogi sicer, predvsem od lani, posegajo po farmacevtskih pripravkih, ob čemer pa stroka opozarja, da z odmerki vitamina D ne gre pretiravati. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Prejšnjo zimo smo zaznali bistveno povečanje uporabe farmacevtskih pripravkov z vitaminom D – decembra lani je takšne izdelke uživalo 56% odraslih. Najpogostejši dnevni odmerek je bil 25 µg vitamina D (1000 IU), nekateri pa so poročali tudi o bistveno višjih odmerkih, ki lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje.”
Opozarja, da je še varen dnevni prehranski vnos vitamina D iz vseh virov za zdrave odrasle do 100 µg.
V lani izvedeni raziskavi je 13% uporabnikov vitamina D poročalo, da ga dodajajo v obliki zdravil, kar 87% pa ga je dodajalo v obliki prehranskih dopolnil. Zato so letos preverili tudi, kako se vsebnost vitamina D ujema z deklariranimi vsebnostmi na prehranskih dopolnilih.
V vzorčenje so zajeli 24 najpogosteje uporabljanih izdelkov in pri večini ugotovili ustrezno količino vitamina D. Na trgu so našli tudi posamezne izdelke s prenizko ali previsoko vsebnostjo vitamina D, o čemer so obvestili inšpekcijske službe in proizvajalce.
Opozarjajo še, da je na trgu na ducate izdelkov, ki jih niso analizirali, in dodali, da višja cena ni bila garancija za višjo kakovost.
Vir: Nutris