Rakitovec (Hippophae rhamnoides) je zanimiv grm ali manjše drevo s trnatimi vejami in z oranžnimi plodovi, pri nas znan tudi pod imenom pasji trn.
Znanstveno ime pomeni bleščeči konj. V Grčiji so namreč konje pogosto krmili z listjem rakitovca, da so dobili lepo in svetlečo dlako. V gozdu nanj ne boste naleteli pogost, zato pa je kot nezahtevna rastlina s sivkasto zelenimi ozkimi listi pogosto nasajena v parkih in ob cestah.
Zdravilen sok in marmelada
Rakitovec izvira iz Evrazije je pa zelo prilagodljiva rastlina, saj dobro uspeva tudi na peščenih obalah v bližini morja. Prav zaradi njegove tolerance do soli rakitovec pogosto sadijo ob cestah saj mu soljenje ne pride do živega tako hitro. Prav tako je odporen na mraz in lahko raste tudi na nadmorski višini do 2000 metrov, ter dobro prenaša sušno podnebje.
Drobni cvetovi so rumene ali zelene barve, do centimeter veliki oranžni plodovi pa se na vejah obdržijo vse do decembra. Užitni so od septembra naprej. Ker so precej kisli ali celo trpki, so najbolj primerni za predelavo v zdravilne sokove in marmelade, pogosto v kombinaciji z drugim sadjem, ki doprinese k slajšemu okusu. Iz posušenih listov lahko pripravljamo čaj.
Močan antioksidant
Rakitovec od nekdaj uporabljajo v tradicionalni medicini. Uporabni so predvsem sadeži, zdravilne snovi pa so tudi v semenih, podolgovatih listih in lubju. Njegove koristne snovi koristijo v prehrani, medicini in kozmetiki. Sadeži delujejo kot močan antioksidant, saj vsebujejo zelo veliko vitamina C (desetkrat več kot citrusi) in E. Zaradi tega mu pravijo tudi limona s severa.
Pomembna je tudi vsebnost beta karotena in mineralov. Pomaga pri prehladih, varuje in poživlja srčno žilni sistem, jetra in prebavila, zdravi poškodbe na koži. Iz jagod in pešk s hladnim stiskanjem pridobivajo tudi olje. Olje ima oranžno barvo ter deluje proti bakterijsko. Uporabno je za uživanje pa tudi za negovanje suhe kože ter oskrbo ran, ureznin in opeklin.
