Kaj je skrivnost tistih, ki živijo prek 100 let? Nekateri menijo, da je bistvena zdrava prehrana, drugi zagovarjajo teorijo, da je to uspešno izogibanje stresu, tretji poudarjajo pomen gibanja, četrti genetike …
Strokovnjakinja področja, Susan Pinker, psihologinja, ki je preučevala starostnike na Sardiniji, za katero je značilno zelo dolgo življenje, je ugotovila, da so geni 25 % vzrok. 75 % pa je način življenja.
Sardinija je svetovna posebnost
Na Sardiniji, za razliko od ostalega razvitega sveta, kjer ženske v povprečju živijo 6 let dlje, moški v povprečju živijo ravno tako dolgo kot ženske. V primerjavi z najbližjo obalo Italije ima Sardinija kar 6-krat več ljudi, ki dosežejo starost 100 let. Kaj torej tu delajo tako drugače?
Značilne za življenje na Sardiniji so majhne hiše in prepletene ulice. Antična vas Villagrande ne bi preživela do današnjih dni, če ne bi imela take strukture – dizajnirali je niso arhitekti, temveč obramba in medsebojna povezanost prebivalcev. Tudi danes so zaradi te strukture življenja vaščanov zelo prepletena.
Kaj na to pravi raziskava?
Psihologinja Pinker ob tem poudarja, da so številka ena za dolgo življenje dobri odnosi med ljudmi. Če imaš koga, ki ga lahko pokličeš, ko potrebuješ pomoč, če so okrog tebe ljudje, s katerimi se lahko pogovarjaš o čemer koli, si po njenem na dobri poti do visoke starosti.
Drugi najpomembnejši faktor je po njenem družabna povezanost – koliko se vsakodnevno srečujemo z ljudmi in s koliko ljudmi se pogovarjamo. Zakaj? Interakcija iz oči v oči sproži v našem telesu slap nevrotransmiterjev, ki nas varujejo v trenutku pogovora in tudi za tem. Že pogled v oči, stisk roke ali pa popularna ‘petka’ so dovolj, da se sproži oksitocin, ki poviša raven zaupanja, hkrati pa znižuje raven kortizola – stresnega hormona. Ob stiku s sočlovekom se sproža tudi dopamin, ki v nas vzbuja občutek sreče, pomaga pa tudi omiliti bolečine.
