Ne le preventivno za krepitev imunskega sistema, temveč tudi v primeru okužbe s SARS-CoV-2 je zelo pomembna pestra in uravnotežena prehrana, saj je telesu potrebno zagotoviti vsa hranila v ustreznih količinah.
A okužba s tem virusom lahko zelo vpliva na apetit, pride lahko tudi do začasne izgube zaznavanja vonja in okusa, oteženega požiranja hrane in pijače ter občutka slabosti.
Doc. dr. Evgen Benedik, predavatelj vsebin klinične prehrane in dietetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ter klinični dietetik na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani: »Okužba s SARS‑CoV‑2 tako pogosto vpliva na vrsto in količino zaužite hrane, zaradi česar se telesna masa lahko občutno zmanjša. V času bolezni ima prehrana še toliko večji pomen in pomembno vlogo pri okrevanju. Ko se naše telo bori z okužbo, se namreč povečajo potrebe po energiji, beljakovinah in tekočini ter ostalih pomembnih hranilih, kot so vitamini in minerali. Poskušajte obdržati podobno telesno maso kot pred okužbo, ne glede na vaše trenutno stanje prehranjenosti. Veliko bolnikov v času okužbe shujša, pri tem posledično izgubi na mišični masi, kar oteži oziroma podaljša čas okrevanja.«
4 ključni nasveti za prehrano za okrevanje
Dr. Benedik izpostavlja še ključne nasvete, da bi čim bolj omejili hujšanje in izgubo mišične mase:
- Poskušajte jesti na vsake 2-3 ure, ustvarite si urnik prehranjevanja, obrokov ne izpuščajte, tudi v kolikor nimate apetita. Razmak med zadnjim večernim in prvim jutranjim obrokom naj bo manjši od 12 ur.
- Poskrbite za zadosten vnos zelenjave in sadja, skupaj vsaj pet različnih porcij dnevno; tri porcije zelenjave in dve porciji sadja.
- Bolniki precej pogosto izgubijo občutek za zaznavanje vonja in okusa, kar vpliva na zmanjšan apetit. Takrat se svetuje uživanje hrane različne teksture (hrustljave, kremaste ipd.). Če ste hitro siti, poskušajte ob obroku najprej zaužiti beljakovinsko živilo. V kolikor težje požirate, prilagodite teksturo obrokov, uživajte mehkejšo hrano (enolončnice, jogurti, pudingi, kaše ipd.).
- Obroki naj bodo čim bolj energijsko gosti, v vsak obrok vključite živila, bogata z beljakovinami. Primeri takšnih živil so enolončnice, juhe, omake, solate ipd., če se vanje doda več mesa, rib in stročnic kot običajno. Lahko uživate grški ali islandski tip jogurta, namesto navadnega. V smoothie, kaše, puding ipd. dodajte jogurt, skuto, posneto mleko v prahu ali sirotkine beljakovine. Uživajte prigrizke kot so sir, skuta, oreški, arašidovo maslo ipd. Obroke si energijsko obogatite z dodatkom maščob, npr. z rastlinskimi olji, maslom ali smetano.
PREBERITE TUDI:
Vir: nutris
