Koprive zaradi pekočih listov poznamo prav vsi. Malo manj pa je znana njihova prehrambena in zdravilna vrednost. Novembra je zadnji čas, da morda še naberemo kaj listov in manj znanega semena.
Drobna koprivna semena vsebujejo prav vse najboljše, kar premore rastlina!
Vsebujejo vitamine A, B2, C in K1 ter železo, natrij, kalij, kalcij in druge minerale ter številne zdravilne snovi.
Koprivna semena nabiramo dokler so zeleno ali rumeno obarvana. Lahko jih osmukamo in posušimo na toplem. Lažje pa je, če natrgamo kar cele vejice in jih postavimo v papirnato ali platneno vrečo. Med sušenjem semena sama odpadajo, lahko pa si pomagamo še z mencanjem ali stresanjem. Koprivna semena na toplem sušimo kak teden dni.
Semena lahko uporabimo kot zdrav dodatek skoraj vsaki jedi. Nimajo namreč posebne arome niti okusa. Tako se podajo v jogurt, skuto, omake, v zmes za palačinke ali testo, različne slane ali sladke nadeve, lahko jih na hitro popečemo na maslu ali v olju, dodajamo solatam ali solatnim polivkam, z njimi potresemo omleto… Morda velja poizkusiti še skoraj pozabljen recept: Koprivna semena namočena v vinu so bila nekoč znana kot afrodiziak!
Kopriva cveti od maja do novembra in v tem času nabiramo nadzemne dele rastline. Liste uporabljamo sveže, lahko pa jih tudi posušimo za kasnejšo uporabo. Podzemne poganjke in korenine kopljemo jeseni ali zgodaj spomladi.
Igor Fabjan
