Pred nedavnim so psihiatri ugotovili, da epidemija zaradi koronavirusa SARS-CoV-2 pušča resne posledice tudi pri mladostnikih, in sicer predvsem v obliki tesnobe, depresije in celo poskusov samomora. Dr. Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, je pred kratkim opozorila, da je bilo v času epidemije zaradi poskusa samomora hospitaliziranih 30 odstotkov več srednješolcev kot sicer v primerljivem obdobju, kar so skrb zbujajoči podatki.
Za komentar teh ugotovitev smo prosili tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), a so nam dejali, da ne poznajo ozadja analize na Pediatrični kliniki (način zbiranja podatkov ipd.) in da zato ne morejo komentirati njihovih ugotovitev. »Podatkov o samomorih v letu 2020 še nimamo na voljo in jih ne moremo komentirati. Na Pediatrični kliniki so verjetno pregledali lastne podatke in iz njih razbrali trend, ki ga opisujete,« pravi Matej Vinko in doda, da spremljanje poskusov samomora iz rutinskih zdravstvenih statistik, ki jih imajo na voljo na NIJZ, zaradi tehničnih omejitev ni izvedljivo.
»Poleg tega tehnične omejitve niso edini pomislek pri izvajanju tovrstnih analiz na ravni države (govorim o uporabi podatkov zdravstvene statistike). Pomembno je, da se poskusi samomora prepoznajo med zdravstveno obravnavo in potem tudi tako zabeležijo oziroma poročajo. Na splošno je kakovostnih podatkov o poskusih samomora med prebivalstvom malo, in sicer tako pri nas kot po svetu,« je dejal Vinko.
Čustvene stiske otrok se poglabljajo
Bolj zgovorni so bili na Zavodu RS za šolstvo (ZRSŠ). »Opažanja svetovalnih delavcev v šolah in tudi različnih strokovnjakov, ki so zadnje čase na problematiko opozorili v medijih, kažejo, da se čustvene stiske otrok, ki so bili pred pandemijo v obravnavah različnih strokovnjakov, poglabljajo. Veča se delež učencev, ki prej niso imeli težav, zdaj pa so se pojavile in naraščajo,« navajajo.
Ker je število terapevtov v Sloveniji omejeno in se na obravnavo pri njih čaka tudi leto dni, je, pravijo na zavodu, teža prve intervencije ob ohranjanju obstoječega stanja preložena na svetovalne delavce. »Če namreč stiske otrok niso dostopne obravnavi v primernem času, se te povečujejo in preidejo v težje oblike motenj, ki pa lahko zahtevajo tudi hospitalizacijo,« so jasni.
Prisilno omejevanje gibanja ljudi vedno povzroči duševne stiske
Tudi strokovnjaki s področja gibalnih dejavnosti so jasno povedali, da ima pomanjkanje gibanja med otroki in mladostniki v času epidemije zelo očitne in resne posledice, ki jih bodo čutili tudi pozneje. Prisilno omejevanje gibanja ljudi vedno povzroči najmanj duševne stiske, pri otrocih pa še veliko več, je opozoril dr. Gregor Starc, profesor na ljubljanski Fakulteti za šport in vodja programa SLOfit.
Po prvem valu epidemije so z raziskavo v Sloveniji ugotovili skrb zbujajoče podatke – dve tretjini otrok sta izgubili več kot 13 odstotkov splošne gibalne zmogljivosti, izgubili sta več kot 13 odstotkov koordinacije celotnega telesa, skoraj devet odstotkov moči rok in ramenskega obroča, več kot 10 odstotkov sprinterske hitrosti ter več kot 17 odstotkov svoje aerobne vzdržljivosti, ki je nujna za premagovanje vsakodnevnih naporov v gibanju in učenju, je javno opozoril Starc.
Zavod RS za šolstvo poudarja, da v času epidemije izvajajo številne aktivnosti na področju psiholoških težav otrok:
- predavanja in delavnice na temo razbremenitve čustvenih stisk otrok,
- spodbujanje sodelovanja in medsebojnega povezovanja svetovalnih delavk z namenom izmenjave izkušenj, iskanja poti, kako doseči vsakega otroka (pri mlajših to vključuje tudi starše otrok) tudi na daljavo, kako oblikovati manjše skupine za samopomoč z delavnicami za osebno rast, psihološko odpornost in čustveno razbremenjevanje …,
- mesečne tematske videokonference s sodelovanjem različnih strokovnjakov in ponudbo aktualnih vsebin (krizne intervencije, posttravmatski stresni sindrom, nekemične odvisnosti, duševno zdravje otrok …),
- sodelovanje in odgovori na vprašanja učiteljev ter vzgojiteljev v dijaških domovih,
- aktivnosti v spletni učilnici, kjer je število uporabnikov z 200 aktivnih naraslo na 810: objava posnetkov tematskih videokonferenc, razpisi intervizijske skupine v podporo delu svetovalnih delavcev na terenu, objava različnih vsebin, ki so vezane na delo svetovalnih delavcev in usmeritve z različnimi priporočili …,
- objavili so tudi priporočila Unesca in OECD, priporočila kliničnih psihologov in združenja psihoterapevtov Slovenije, kako lahko pri učencih razvijamo psihološko odpornost in socialne in čustvene kompetence učencev in dijakov … Priporočila vsebujejo tudi nasvete, kako se lahko tudi na daljavo organizira psihosocialna pomoč učencem,
- v spletni učilnici je aktivnih tudi več forumov, kjer se svetovalne delavke povezujejo in sodelujejo med seboj.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Izobraževanje 2021.
