Duševno zdravje je pri starejših osebah neločljivo prepleteno s telesnim. Najpogostejši izvori stiske pri starejših osebah so osamljenost in socialna izključenost, upadanje telesnega funkcioniranja, modernizacija, nizki prihodki in materialna prikrajšanost. Kaj pa pripomore k boljšemu počutju in psihičnemu zdravju?
Ajda Svetelšek, univerzitetna diplomirana psihologinja in strokovna delavka na področju socialnega varstva z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, pravi, da so najpogostejši izvori stiske pri starejših osebah osamljenost in socialna izključenost, upadanje telesnega funkcioniranja, potreba po oskrbi ter nizki prihodki in materialna prikrajšanost.
Šestletna študija britanskih znanstvenikov je po navajanju Guardiana pokazala, da je osamljenost v starosti lahko dvakrat bolj nevarna od debelosti. Znanstveniki so spremljali več kot dva tisoč ljudi, starejših od 50 let. Več kot petina je povedala, da se počutijo osamljeni ves čas. Polovica je najbolj osamljena ob koncih tedna, četrtina se zaradi tega slabo počuti tudi ponoči.
Večina ima že brez epidemioloških ukrepov premalo socialnih stikov
Po njenih opažanjih se veliko starejših sooča z občutki osamljenosti, ki so posledica pomanjkanja socialnih stikov in socialne izključenosti. Zato je po njenem mnenju nujno, da se vedno trudimo za ohranjanje pozitivnih medosebnih odnosov, predvsem z ljudmi, ki so nam najbolj blizu – življenjski partner, otroci in vnuki.
“Poskrbimo, da bomo imeli z ljudmi, ki jih imamo radi, redne in prijetne stike. Povabimo jih na nedeljsko kosilo, pridružimo se jim na izletu, zanimajmo se za to, kar počnejo, delimo z njimi naše pozitivno razpoloženje, ne obremenjujmo jih z našimi vsakodnevnimi negativnimi mislimi. Če poenostavim, čim manj jamrajmo in ne govorimo samo o sebi in o svojih težavah,” pravi strokovnjakinja.
Pomembna je tudi vključenost v širše socialno okolje, saj potrebujemo tudi druženje s prijatelji, znanci in sosedi ter vključenost v dejavnosti, ki nas razbremenijo, razvedrijo in omogočijo našo osebnostno rast. Na inštitutu že vrsto let usposabljajo prostovoljce, ki v svojem lokalnem okolju oblikujejo socialne skupine, ki se redno srečujejo ob različnih temah. “Na voljo je tudi veliko drugih oblik socialnega udejstvovanja – tečajev, izobraževanj, kulturnih prireditev, telovadb, družabnih iger, predavanj, hobijev ipd.,” dodaja Svetelškova.
Področje dolgotrajne oskrbe je pri nas slabo urejeno
Upadanje telesnega funkcioniranja in potreba po oskrbi pa sta pravzaprav neizogiben izvor stisk, trdi Svetelškova. “To področje je v Sloveniji slabo urejeno, saj kar 75 % potreb po oskrbovanju pokrijejo družinski člani in drugi neformalni oskrbovalci starejših oseb, pri čemer so deležni premalo priznanja za svoje delo ter malo ali nič finančne in instrumentalne podpore s strani države, delodajalcev in širšega družbenega okolja. Upamo, da bo čimprej sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo vsaj deloma uredil to področje,” pravi.
Sogovornica opaža, da nemalokrat pride do stisk takoj po upokojitvi, saj so pokojnine približno 40 % nižje kot plače v aktivnem obdobju. “Nizka sredstva za preživljanje ovirajo dostojno staranje in nižajo kakovost življenja v poznejših letih,” pojasnjuje.
Starejši se niso tako hitro prilagodili na vso novo tehnologijo
Ninna Kozorog, zdravnica, predsednica in ustanovna članica društva Humanitarček, ki pomaga ljudem v stiski, pa poleg osamljenosti opaža, da so najpogostejše stiske povezane tudi z modernizacijo okolja. »Predstavljajte si starostnika, ki kar naenkrat ne more priti do formularjev v knjigarni, ampak so na voljo le na spletu. Računalnik, splet, printer … Za marsikoga je to nepredstavljiv svet. Ravno zato je se toliko pomembnejše, da bi čim več medgeneracijskih centrov po Sloveniji nudilo pomoč pri premostitvi tega tehnološkega skoka,« pravi.
Stiska, povezana z osamljenostjo, pa je pri starejših po njenih izkušnjah večkrat na visoki ravni. Starejši se po besedah Kozorogove pogosto počutijo odveč in izolirane, izključene, pozabljene od družbe: »Vzrok je hiter tempo življenja mlajše generacije in že prej omenjen tehnološki razvoj.« Za starostnike je stik z ljudmi zelo pomemben, saj na duševno zdravje najbolj vpliva socialna izolacija.
»Popolna izolacija hitro privede do depresije, zlorabe alkohola. Vemo, da je depresije pri starejših že tako več, je pogosto spregledana in je pravzaprav posledica staranja. Ob socialni izolaciji pa je teh težav še več, sploh če gre za razrahljane oziroma odsotne družinske vezi. Pogost in nezanemarljiv vzrok je tudi slab socialno-ekonomski status,« izpostavlja Ninna Kozorog.
Članek je v celoti objavljen v reviji Eko dežela Sožitje (2020)
